Franja

božjasten; božjastnik epiléptico (m)

božjastni napad ataque m epiléptico

božjásten; božjástnik epileptic

božjásten; božjástnik napad epileptic fit (ali seizure)

božjastnik samostalnik
starinsko (kdor ima epilepsijo) ▸ nyavalyatöréses, epileptikus, epilepsziás

božjástnik (-a) m med. glej božjastnež

epileptic [epiléptik]

1. pridevnik
epileptičen, božjasten

2. samostalnik
epileptik, božjastnik, -nica

epilèptičār m, epilèptik m epileptik, božjastnik

épileptique [-lɛptik] adjectif božjasten, epileptičen; masculin božjastnik, epileptik

epilēttico

A) (m pl. -ci) agg. med. epileptičen, božjasten

B) m epileptik, božjastnik

pȁdavičār m božjastnik, epileptik

припадочный v obliki napadov; m božjastnik, epileptik

božjástnež, božjástnik épileptique moški spol

epiléptico božjasten

epiléptico m božjastnik, epileptik