Franja

božjast ženski spol (-i …) die Fallsucht, medicina die Epilepsie

božjast samostalnik
starinsko (bolezen) ▸ nyavalyatörés, epilepszia
Sopomenke: epilepsija

božjást medicina epilepsy; zastarelo falling sickness; St. John's evil

božjást épilepsie ženski spol , haut mal moški spol , mal caduc, mal sacré

porodna božjast éclampsie ženski spol

božjást (-i) f med. epilessia, morbo sacro, mal caduco:
napad božjasti attacco epilettico
imeti božjast soffrire di epilessia
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco di epilessia

božjást -i ž epilepsija, padavica, velika bolest: imeti božjast; napadi -i; božjast ga meče, ga je vrgla

božjást med epilepsia f

božjást -i ž., епіле́псія -ї ж.

deificus 3 (deus in facere)

1. act. ki obožuje: Tert.

2. pass. od boga narejen (poslan, navdahnjen): libri, scripturae, voces Eccl., lues deifica (= ἡ ἱερὰ νόσος) božjast (iz: božja oblast): Cael.

dīvīnus 3 (dīvus)

1.
a) božji, božanstven: Pergamum divina manu munitum Pl., numen, animal d. Ci., animos hominum esse divinos Ci. božjega izvora, omnia divina et humana violare Ci. vse, kar je božjega in človeškega, divinum ius et humanum Ci. ali divina atque humana iura Ci. ali divina humanaque iura C. ali humana atque divina iura Fl. ali ius divinum humanumque Cu. naravno in državljansko pravo, res divina Pl., Ter., Ci., N., V., Suet. ali res divinae Ci. služba božja, bogoslužje, sveto opravilo, daritev, žrtvovanje, res divinae pa včasih tudi
b) = nauk o naravi, naravoslovje, „fizika“ (naspr. res humanae nauk o človeku, nravoslovje, etika): sapientia … est … rerum divinarum et humanarum … scientia Ci., scientia divinarum humanarumque rerum Sen. ph. (= humanorum divinorumque scientia Sen. ph.), de rebus divinis maxime dicunt Q., ut oratoris vita cum scientia divinarum rerum sit humanarumque coniuncta Q.
c) = naravno pravo (naspr. res humanae pisano [pozitivno] pravo): Ci., Icti.; ope divinā C., d. decus, d. tela V., d. aura, urna H., origo L., scelus L. zoper bogove, stirps, semen O.; adv. dīvīnē po božje, kakor bog: nunc tu divine huc fac adsis Sosia Pl. Subst. dīvīnum -ī, n
a) α) božje: nihil divino divinius Sen. ph. β) bogoslužna daritev, žrtvovanje: neque suum neque publicum divinum pure faciet L.
b) božanstvenost: Ap. (De magia lib. c. 56).
c) v pl. α) božje reči: miscendo humana divinis L. β) božje lastnosti: Homerus … humana (človeško slabost) ad deos transferebat; divina mallem ad nos Ci.

2. (večinoma pesn.) od boga (božanstva) navdahnjen, preroški, vedeževalen: tu mihi divini quidquam creduis Pl., divinus spiritus mentis Ci., animus appropinquante morte … est divinior Ci., mens divinior H., instinctis divino spiritu vatibus Q., cum ille potius divinus fuerit N. poln višjega navdiha, vedež, divini pectoris carmina Lucr., d. carmen, d. poëta V., vates H., divine praesensa Ci. po božjem navdihu; z gen.: divina futuri sententia H., imbrium divina avis imminentum H. naznanjajoča … plohe. Subst.
a) dīvīnus -ī, m prerok, vedež(evalec), videc: Ca., Col., falli sperat Chaldaeos cetrosque divinos Ci., adsisto divinis H., divine tu, inaugura, … L.
b) dīvīna -ae, f prerokinja, vedeževalka: Petr.
c) dīvīnum -ī, n prerokovanje, vedeževanje: divini potens ali divini sciens Ap. (tudi kot iuxtapositio divinipotens, divinisciens).

3.
a) božanski, božansko lep, sijajen, veličasten, izvrsten, neprimerljiv, izreden, čudovit: Plato Ci., divinus ille vir, d. homo in dicendo, divini hominis Africani mors Ci., genere hominum … paene divino Ci., Cn. Pompei divinum consilium Ci. ep., divina studia Ci. najplemenitejše delo, tum … illas caelestīs divinasque legiones … comprobastis Ci., o divina senatus admurmuratio Ci., d. fides, virtus, domus Ci., nihil ratione divinius, divinior causa, dona divinissima Ci., divine … Plato escam malorum appellat voluptatem Ci., divinus orator, nitor loquendi, d. eloquentia, facultas eloquendi, natura, species, testimonia Q., quae M. Tullius in Oratore divine ut omnia exsequitur Q., d. tomacula Iuv., d. apparatus Fl.
b) v cesarski dobi cesarjev vzdevek = božanski, (pre)vzvišen: domus Ph. prevzvišena = cesarska rodbina, mens Eutr., indulgentia Icti.

4. medic. d. morbus (ἱερὰ νόσος) božjast (= božja oblast): Ap.

epilepsia ženski spol božjast, epilepsija

epilēpsia -ae, f (gr. ἐπιληψία) božjast, epilepsija: Lamp., Cael.

épilepsie [-lɛpsi] féminin božjast, epilepsija

epilèpsija ž (gr. epiiepsia) med. epilepsija, božjast, božje: patiti od -e

epilepsy [épilepsi] samostalnik
medicina epilepsija, božjast

epilessia f med. božjast, epilepsija

falling-sickness [fɔ́:liŋsiknis] samostalnik
medicina božjast

Fallsucht, die, padavica, božjast

gòra ž dial. božjast, padavica: dijete, dete mu pada s -e

gȍropād ž
1. besnost
2. besnica
3. ljudsko božjast, božje