Franja

bljuval|o srednji spol (-a …) das Brechmittel

bljùvalo s bljuvalo

bljuválo medicina emetic

bljuválo medicina vomitif moški spol

bljuválo (-a) n farm. emetico

bljuválo s bljuvalo, vomitiv, sredstvo za povraćanje

bljuválo vomitivo m

anagogo moški spol bljuvalo

emetic [imétik]

1. pridevnik (emetically prislov)
bljuven

2. samostalnik
bljuvalo

emētico

A) agg. (m pl. -ci) bljuvalen

B) m bljuvalo, emetikum

evacuant [ivǽkjuənt]

1. pridevnik
medicina dristilen, bljuven

2. samostalnik
dristilo, bljuvalo

nauseant [nɔ́:siənt] samostalnik
medicina bljuvalo

sickener [síknə] samostalnik
sleng odvraten človek, priskutnež; stud, gnus (of ob)
figurativno bljuvalo; kar povzroči gnus (stud)

vomit¹ [vɔ́mit] samostalnik
izbljuvana hrana, izbljuvek (tudi figurativno)
bljuvanje, bruhanje
medicina pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

black vomit črna snov, ki jo (iz)bljuva bolnik z rumeno mrzlico

vomitif, ive [-tif, iv] adjectif bljuvalen; masculin bljuvalo, sredstvo za bljuvanje

vomitive [vɔ́mitiv]

1. pridevnik
bljuvalen; ki (pri)sili k bljuvanju, bruhanju

2. samostalnik
pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

vomitivo bljuven; vomitivo moški spol bljuvalo

рвотное n bljuvalo (sredstvo)

ramoner [ramɔne] verbe transitif ometati, omesti (une cheminée dimnik); figuré preplezati kamin (o alpinistu); populaire nahruliti, nadreti; dati bljuvalo ali klistir

ramoner une pipe, un appareil, un conduit očistiti pipo, napravo, vod saj

vomi-ficus 3 (vomere in facere) bljuvanje povzročajoč, bljuvalen, bljuven: medicamen Cael. bljuvalo.