Franja

bljuválen (-lna -o) adj. farm. emetico:
bljuvalno sredstvo sostanza emetica, emetico

bljuválen -lna -o bljivaći, vomitivan, za povraćanje: -o sredstvo

bljuválen vomitivo

bljuvalno sredstvo vomitivo m

emētico

A) agg. (m pl. -ci) bljuvalen

B) m bljuvalo, emetikum

émétique [emetik] adjectif bljuvalen; masculin bljuvalno sredstvo

vōmico agg. (m pl. -ci) bljuvalen; bljuven

vomi-ficus 3 (vomere in facere) bljuvanje povzročajoč, bljuvalen, bljuven: medicamen Cael. bljuvalo.

vomique [vɔmik] adjectif bljuvalen; féminin izbljuvek

vomitativo agg. bljuvalen

vomitatōrio agg. (m pl. -ri) bljuvalen

vomitevole agg.

1. bljuvalen

2. ekst. pren. odbijajoč, neprijeten, gnusen

vomitif, ive [-tif, iv] adjectif bljuvalen; masculin bljuvalo, sredstvo za bljuvanje

vomitive [vɔ́mitiv]

1. pridevnik
bljuvalen; ki (pri)sili k bljuvanju, bruhanju

2. samostalnik
pomoček za bljuvanje, bljuvalo, vomitiv

vomitivo agg. bljuvalen

vomitōrius 3 (vomitor)

1. bljuvanje (bruhanje, izmetavanje) povzročajoč, bljuvalen, bljuven, bruhalen, izmetovalen: bulbus, narcissus Plin.

2. meton. subst. vomitōria -ōrum, n dohodi h gledališkim sedežem, gledališčni dohodi, ki so tako rekoč „bljuvali“ množico gledalcev: pulchre vomit undam et antique, nam Ennius ait, et Tiberis flumen vomit in mare salsum, unde et nunc vomitoria in spectaculis dicimus, unde homines glomeratim ingredientes in sedilia se fundunt Macr.

рвотный bljuvalen