Franja

blȉskati (se) -ām (se) blesketati (se): nakit bliska o suncu: prsluk je optočen srmom, pa ovo bliska se

blískati se to flash, to lighten

bliska se the lightning flashes, there is a flash of lightning, it is lightening, it lightens

blískati se -a se nedov., бли́скати -кає недок.

blískati se -am se nedov. a fulgera

blískati | blískati se (-am (se))

A) imperf. refl.

1. lampeggiare:
svetilnik se bliska v noči il faro lampeggia nella notte
fotografi bliskajo z aparati le macchine dei fotoreporter lampeggiano

2. tr. fare segnalazioni (con lampi di luce)

3. ekspr. fulminare (con gli occhi, lo sguardo):
bliskal je z očmi po prisotnih con gli cocchi fulminava i presenti

4. risplendere, rilucere

B) blískati se (blíska se) impers. lampeggiare, balenare:
bliskalo se je in grmelo lampeggiava e tuonava
ekspr. kolne, da se bliska bestemmia come un turco
ekspr. tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi lo bastonano tanto da fargli vedere le stelle

balenare

A) v. intr. impers. (pres. balena)

1. bliskati se:
balenare a secco bliskati se brez groma, pobliskavati

2. pren. zabliskati se, posvetiti se, šiniti v glavo:
mi balenò un sospetto zasumil sem

B) v. tr. knjižno izžarevati (svetlobo)

blisketáti (se) -am i -ečem (se) bliskati se, svjetlicati se (sve-): zvonik se je blisketal v soncu; oči so se ji blisketale od razdraženosti

blitzen bliskati se (es blitzt bliska se), figurativ bleščati se, pobliskovati (se)

corruscare v. intr. (pres. corrusco) knjižno bliskati se, svetlikati se

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.

éclairer [eklɛre] verbe transitif razsvetliti, razsvetljevati; (po)svetiti (z lučjo) (quelqu'un komu); figuré razjasniti, pojasniti, poučiti; obvestiti; verbe intransitif bliskati se, iskriti se, svetiti; populaire plačati

s'éclairer razsvetliti se, razjasniti se; figuré postati jasen, razumljiv
s'éclairer à la bougie (po)svetiti si s svečo
cette lampe éclaire mal ta svetilka slabo sveti
maintenant tout s'éclaire sedaj postaja vse jasno
éclairer un problème razjasniti problem
éclairer les lecteurs sur la situation informirati, poučiti bralce o položaju
éclairer l'ennemi (militaire) opazovati sovražnika (njegovo gibanje)

folgorare

A) v. intr. (pres. folgoro)

1. bliskati se

2. pren. bleščati se

B) v. tr.

1. udariti s strelo (tudi pren.):
folgorare qcn. con lo sguardo koga prebosti s pogledom

2. ubiti z elektriko:
l'alta tensione ha folgorato due operai visoka napetost je ubila dva delavca

fulgeō -ēre, pesn.: (Luc. ap. Non., Pomp., Lucr., V., Val. Fl. fulgō -ere) fulsī (iz *fulg-sī), (—) (sor. s flagrō; gl. flagrō)

1. (za)bliskati se, zablisniti (se): Iove ali caelo fulgente Ci. kadar se bliska, fulsere ignes V. zaplameneli so bliski; tudi brezoseb.: si fulserit Ci., ubi primum fulsisset Mel.; metaf. o silnem govorniku: qui (Pericles) si tenui genere uteretur, numquam ab Aristophane poëta fulgere, tonare … dictus esset Ci.

2. metaf.
a) (za)bleščati se, lesketati (se), blesteti, sijati, svetiti se, žareti, migljati: Lucan., Q., Val. Fl., T., Sil., Suet. idr. sol radiis … fulsit Lucr., stellis fulgentibus Lucr., fulgent sidera nautis H., luna fulgebat H., fulget Lucifer, luna fulsit, dies fulget, fulgens caelum O., postquam inter sidera pelex fulsit O.; o kovinah in orožju: tecta ebore et auro fulgentia Ci., nec domus argento fulgenti auroque renidet Lucr., aurato fulgebat Apolline puppis V., cingor fulgentibus armis V., fulgens Capitolium H., ut primo concursu fulsere gladii L., telum cuspide fulget acutā O., velamina fulgentia auro O., aulaea purpurā auroque fulgentia Cu., nisi fulserit anulus Iuv.; o nekovinskih stvareh le pesn. in poklas.: oculi lucidum fulgentes H., picta fulgenti murice vestis V., fulgens Tyrio subtegmine vestis Tib., vestibus non purpurā … fulgentibus Q.; enalaga: (o osebah): hiqui fulgent purpurā Ci., fulgebat altā decurrens aureus arce V. v zlatem okrasju (lišpu), aere caput (gr. acc.) fulgens Mezentius V., pueri bis seni fulgent V. se leskeče (v orožju), illae … , quas fulgere cernis in armis V., exercitus fulget armis Cu., aciem hostium auro purpuraque fulgentem intueri Cu., fulgere in armis Prud.
b) occ. sijajno se izkazati, odlikovati se: Luc. ap. Non., Lucr., Val. Fl. idr., fulgebat enim iam in adulescentulo indoles virtutis N., fulgens imperio … Africae H., virtus intaminatis fulget honoribus H., f. nobili patre Sen. tr., sacerdotio fulgens T., fretus fulgente iuventā Sil., Scipio … multā fulgebat imagine avorum Sil., claritas fulsura Aug. — Od tod adj. pt. pr. fulgēns -entis, adv. komp. fulgentius

1. bleščeč, lesketajoč (se), sijajen: fax Tib., agmen Vell., facies fulgentior Sen. ph., consul fulgentior ostro Sil., sidera fulgentissima Col., quod in caelo fulgentissimum vident Aug., quia (colores) sic fulgentius radiant Plin.

2. metaf. sijajen, odličen: iuvenis fulgentissimus Vell. sijajnih zaslug, fulgentissimum C., Caesaris opus Vell., fulgentissimum … os (sc. Ciceronis) Vell. nadvse sijajna zgovornost, duo fulgentissima cognomina Val. Max., alioqui fulgentius instrui poterat luxuria Plin.

fulgerá fúlger

I. vi.

1. bliskati se

2. preblisniti, prešiniti

II. vt. ošiniti (s pogledom)

fulgurar bleščati se, žareti, bliskati se; zablesteti, zasvetiti se

fulgurer [-re] verbe intransitif bliskati se, svetiti se, iskriti se

fulguriō -īre -īvī (—) (fulgur) (za)bliskati se: fulgurivit Iuppiter Naev. ap. Non. Od tod pt. pf. fulgurītus 3 ki ga je strela zadela, od strele zadet: arbores Luc. ap. Non., Pl., eum locum esse fulguritum Varr., nemo eum quasi fulguritum effugit Sen. ph.; subst. fulgurītum -ī, n stvar, ki jo je zadela strela: Arn. ars fulguritorum Serv. tehnično napotilo (strokovno navodilo), kako posvetiti kraje, ki jih je strela zadela.

fulminar metati bliske, treščiti; obstreljevati; izobčiti; besneti, bliskati se, grmeti

fulminare

A) v. tr. (pres. fulmino)

1. zadeti, oplaziti, udariti s strelo:
fulminare qcn con uno sguardo, con un'occhiata pren. koga ošiniti s pogledom
Iddio mi fulmini! naj me strela!

2. ubiti (z elektriko, strelom):
la corrente ad alta tensione lo fulminò sul colpo visokonapetostni tok ga je ubil na mestu
fulminare una maledizione contro qcn. pren. koga prekleti
fulminare in rete šport zadeti gol z močnim strelom

B) v. intr. impers. bliskati se:
tuonò e fulminò tutta la notte vso noč je grmelo in se bliskalo

fulminate [fʌ́lmineit]

1. neprehodni glagol
bliskati se, grmeti, razleteti se (against)
robantiti, besneti, rogoviliti

2. prehodni glagol
prekleti; nenadoma hudo napasti (bolečina); povzročiti eksplozijo