Franja

blestéti se briller, étinceler, (re)luire, resplendir, rayonner

blestéti se (-ím se)

A) imperf. refl. knjiž.

1. (ri)splendere, brillare, scintillare

2. biancheggiare

B) blestéti (-ím) imperf. pren. brillare, spiccare, emergere, risaltare

blestéti (se) -im (se)
1. bliještati, bleštati: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
2. blistati: zunaj je blestelo sonce; na plesu je blestela v vsej svoji lepoti

re-fulgeō -ēre -fulsī (—) (re in fulgēre)

1. odsevati, odsvitati, odbleskavati, svetlo (bleščeče) (za)sijati, (za)svetiti se: Cu. idr., nubes solis inardescit radiis longeque refulget V., arma refulgentia L., stella refulsit H., Iovis tutela refulgens H. (o Jupitru kot zvezdi, ki daje ugodno znamenje, če sije ob rojstvu otroka), Canis stellarum luce refulget Ci. poet., Syrtitides … e melleo colore croco refulgentes Plin., Aeneas clara in luce refulsit V., Venus rosea cervice refulsit V.

2. pren. svetlo (bleščeče, sijajno) (za)sijati, (po)sijati, (za)bleščati se, (za)blesteti se, posvetiti se, zasvetiti se, svetiti se, odsevati: splendida a docto fama refulget avo Pr., refulsit certa spes Vell., non tibi divitiae … refulserunt Sen. ph., in quibus (sc. luminibus artis) primus refulsit Apollodorus Plin.