Franja

Zadetki iskanja

  • blebeta|ti (-m) plappern, schwafeln
  • blebètati blèbećēm
    1. slabš. blebetati
    2. kavdrati: opet pućka i blebeće puran, blebeću i patke, ovce i jaganjci
  • blebetati glagol
    (nesmiselno govoriti) ▸ fecseg, karattyol, locsog, hablatyol
    blebetati neumnosti ▸ hülyeségeket fecseg
    neprestano blebetati ▸ szakadatlanul fecseg
    nepremišljeno blebetati ▸ meggondolatlanul fecseg
    nepovezano blebetati ▸ összefüggéstelenül hablatyol
    nehati blebetati ▸ abbahagyja a karattyolást
    začeti blebetati ▸ fecsegni kezd
    Blebetal je same nesmisle brez repa in glave. ▸ Összevissza fecsegett.
    Pa kaj nekateri tukaj blebetate neumnosti. ▸ Hogy egyesek itt miféle hülyeségeket hordanak össze!
  • blebetáti to babble, to blab, to prate, to gossip, to drivel; to gibber, to prattle; to drool
  • blebetáti bavarder, jaser , (dete) babiller, jacasser, radoter

    blebetati neumnosti dire des bêtises
  • blebetáti (-ám, -éčem) imperf.

    1. pejor. cianciare, blaterare, cicalare

    2. cinguettare; farfugliare, barbugliare
  • blebetáti -am i -ečem
    1. blebetati: blebeta, kar mu pride na misel
    2. brbljati: blebetati nerazumljive besede
    3. tepati: dete blebeta
  • blebetáti charlar, parlar, chacharear; verbosear
  • blebetáti -ám nedov., белькота́ти, белькоті́ти -кочу́ недок., базі́кати -каю недок.
  • blebetáti -ám nedov.
    1. a bâlbâi
    2. a trăncăni, a pălăvrăgi, a sporovăi
  • aggārriō (adgarriō) -īre blebetati komu: nugulas ineptas M.
  • argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum

    1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).

    2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.
  • babble [bǽbl]

    1. neprehodni glagol
    (iz)blebetati; žlobudrati, gobezdati, čebljati; žuboreti

    2. samostalnik
    čebljanje, blebetanje, žlobudranje, gobezdanje; žuborenje
  • babiller [-je] verbe intransitif brbljati, blebetati, klepetati; žvižgati (kos); žuboreti
  • bafouiller [-fuje] verbe intransitif govoriti zmedeno, brez zveze, blebetati; verbe transitif (iz)jecljati

    bafouiller quelques excuses, réponses izjecljati nekaj opravičil, odgovorov
  • bâlbâí bâlbâi vi./vr./vt. jecljati, blebetati
  • balbutier [balbüsje] verbe intransitif, verbe transitif jecljati; blebetati; biti v svojih prvih početkih

    balbutier quelques excuses izjecljati nekaj opravičil
    cette science ne fait que balbutier ta znanost je šele v prvih začetkih, v povojih
  • blab [blæb]

    1. prehodni glagol & neprehodni glagol
    blebetati

    to blab out izblebctati

    2. samostalnik
    blebetač
  • blaterare v. intr. v. tr. (pres. blatero) blebetati, čvekati, kvasiti
  • blaterō (blatterō) -āre -āvī -ātum (onomatop., prim. blandus, balbus, babulus, blacterāre)

    1. (nav. v obl. blaterō) blebetati, čvekati, kvasiti, žlobudrati, kvantati; abs.: cum magno blateras clamore H., malus iste verbero blaterans Ap.; z acc.: incondita et vitiosa blaterare Ap.

    2. (v obl. blatterō) blablakati (o velblodu): P. F., blejati, blekati (o ovnu): Suet. fr.