-
blebeta|ti (-m) plappern, schwafeln
-
blebètati blèbećēm
1. slabš. blebetati
2. kavdrati: opet pućka i blebeće puran, blebeću i patke, ovce i jaganjci
-
blebetati glagol (nesmiselno govoriti) ▸
fecseg, karattyol, locsog, hablatyolblebetati neumnosti ▸ hülyeségeket fecseg
neprestano blebetati ▸ szakadatlanul fecseg
nepremišljeno blebetati ▸ meggondolatlanul fecseg
nepovezano blebetati ▸ összefüggéstelenül hablatyol
nehati blebetati ▸ abbahagyja a karattyolást
začeti blebetati ▸ fecsegni kezd
Blebetal je same nesmisle brez repa in glave. ▸ Összevissza fecsegett.
Pa kaj nekateri tukaj blebetate neumnosti. ▸ Hogy egyesek itt miféle hülyeségeket hordanak össze!
-
blebetáti to babble, to blab, to prate, to gossip, to drivel; to gibber, to prattle; to drool
-
blebetáti bavarder, jaser , (dete) babiller, jacasser, radoter
blebetati neumnosti dire des bêtises
-
blebetáti (-ám, -éčem) imperf.
1. pejor. cianciare, blaterare, cicalare
2. cinguettare; farfugliare, barbugliare
-
blebetáti -am i -ečem
1. blebetati: blebeta, kar mu pride na misel
2. brbljati: blebetati nerazumljive besede
3. tepati: dete blebeta
-
blebetáti charlar, parlar, chacharear; verbosear
-
blebetáti -ám nedov., белькота́ти, белькоті́ти -кочу́ недок., базі́кати -каю недок.
-
blebetáti -ám nedov.
1. a bâlbâi
2. a trăncăni, a pălăvrăgi, a sporovăi
-
aggārriō (adgarriō) -īre blebetati komu: nugulas ineptas M.
-
argūtō -āre (intens. glag. arguere) tenkoumno blebetati, kvasiti komu kaj: illa mihi argutat ignes Pr. mi kvasi iskrene besede ljubezni, quid iste argutat molestus? Petr. Pogosteje kot dep. argūtor -ārī -ātus sum
1. razločno (slišno) glasiti se: arg. pedibus Tit. ap. Non. topotati, gor in dol skakati (o valjavcu).
2. blebetati, kvasiti komu kaj; abs.: superare omnes argutando praeficas Pl., pergin' argutarier (=argutari)? Nov. ap. Non., Pl., totum diem argutatur quasi cicada Nov. ap. Non.; z acc.: arg. mendacia Luc. ap. Non.
-
babble [bǽbl]
1. neprehodni glagol
(iz)blebetati; žlobudrati, gobezdati, čebljati; žuboreti
2. samostalnik
čebljanje, blebetanje, žlobudranje, gobezdanje; žuborenje
-
babiller [-je] verbe intransitif brbljati, blebetati, klepetati; žvižgati (kos); žuboreti
-
bafouiller [-fuje] verbe intransitif govoriti zmedeno, brez zveze, blebetati; verbe transitif (iz)jecljati
bafouiller quelques excuses, réponses izjecljati nekaj opravičil, odgovorov
-
bâlbâí bâlbâi vi./vr./vt. jecljati, blebetati
-
balbutier [balbüsje] verbe intransitif, verbe transitif jecljati; blebetati; biti v svojih prvih početkih
balbutier quelques excuses izjecljati nekaj opravičil
cette science ne fait que balbutier ta znanost je šele v prvih začetkih, v povojih
-
blab [blæb]
1. prehodni glagol & neprehodni glagol
blebetati
to blab out izblebctati
2. samostalnik
blebetač
-
blaterare v. intr. v. tr. (pres. blatero) blebetati, čvekati, kvasiti
-
blaterō (blatterō) -āre -āvī -ātum (onomatop., prim. blandus, balbus, babulus, blacterāre)
1. (nav. v obl. blaterō) blebetati, čvekati, kvasiti, žlobudrati, kvantati; abs.: cum magno blateras clamore H., malus iste verbero blaterans Ap.; z acc.: incondita et vitiosa blaterare Ap.
2. (v obl. blatterō) blablakati (o velblodu): P. F., blejati, blekati (o ovnu): Suet. fr.