Franja

bleščati se (bleščim se) zableščati se glänzen; od snage: blitzen
bleščati se se komu: blešči se mi die Sonne/das Licht blendet mich

bleščáti se to glitter; to glisten; to glare, to gleam; to blaze, to dazzle, to ash

blešči se mi the light dazzles me

bleščáti se briller, étinceler, luire, miroiter, scintiller

blešči se mi od snega la neige m'éblouit

bleščáti se (-ím se)

A) imperf. refl. lucciare, splendere, sfavillare

B) bleščáti se (bleščí se) impers. abbagliare:
blešči se mi od sonca il sole mi abbaglia

bleščáti (se) -im (se) bliještati, bleštati, blistati: rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; kuhinja se blešči od snage
kuhinja blista od čistoće; pred družbo je bleščal kot duhovitež

bleščáti se brillar; resplandecer; esplender; relucir

bleščáti se -ím se nedov., блища́ти -щу́ недок.

bleščáti se -ím se nedov. a străluci, a sclipi, a luci, a scânteia

blinken lesketati se, bleščati se; Sterne: migljati, Licht: utripati, mežikati, Fahrzeuge: dajati znak z utripalkami/z lučmi

blìstati (se) blìstā (se)
1. bleščati se, blesteti: napolju je blistalo sunce; vani se blistalo proljeće
2. svetliti: kelneri blistaju stakleninu

blitzen bliskati se (es blitzt bliska se), figurativ bleščati se, pobliskovati (se)

briller [brije] verbe intransitif sijati, svetiti se, blesteti, bleščati se, lesketati se, iskriti se; figuré odlikovati se, briljirati

le soleil brille sonce sije
briller à un examen briljirati pri izpitu
il ne brille pas par le courage ne odlikuje se po hrabrosti
il brillait par son absence njegova odsotnost ni ostala neopažena
faire briller des meubles spolirati pohištvo
faire briller ses avantages pokazati se z najboljše strani
tout ce qui brille n'est pas or ni vse zlato, kar se sveti

candeō -ēre -uī (prim. gr. κάνδαρος ogelj, lat. candēla, cicindela, candidus, accendo, incendō)

1. beliti se, beleti, svetel (bel) biti, bleščati se, svetleti, svetiti se: candet ebur soliis Cat., ubi... super lectos canderet vestis eburnos H.; pogosto pt. pr. candēns -entis: circus Ci. (Arat.) Rimska cesta, luna Ci., Vitr., candens corpore taurus Varr. ap. Non., c. taurus, vacca V., candenti corpore cycnus V., c. elephantus V. slonovina, ebur, lilia O., lacerti Tib., humeri H., villa H. iz bleščečega marmorja, saxa candentia H. skale, ortus c. Tib. jutranja zarja.

2. occ. belo žareti, razbeljen biti, žerjaviti se: Varr., Col., candens ferrum Lucr., candenti carbone capillum adurere Ci. z živim ogljem, candens favilla V. živ, tleč pepel.

3. pren. žareti: rubro ubi cocco tincta vestis canderet H., candentior Phoebus Val. Fl.

centell(e)ar iskriti se, svetiti se, lesketati se, bleščati se, blesteti

clāreō -ēre (clārus)

1. svetel biti, svetleti, svetiti se, bleščati se: rutilo cum lumine claret fervidus ille canis (pasja zvezda, Sirius) Ci. (Arat.); pren.: hoc lumen candidum claret mihi Enn. ap. Non.

2. pren.
a) svetiti se = blesteti, sloveti, odlikovati se: viri nunc gloria claret Enn. ap. Ci. ime slovi, cuius nomen excellenter clarebat apud servos tuos Aug.
b) jasen (očiten, razviden) biti: quod in primo quoque carmine claret Lucr., quod autem nunc liquet et claret Aug., hoc inde claret, quod... Amm.

collūceō (conlūceō) -ēre

1. od vseh strani svetiti se, sijati, bleščati se: Ca., Lucr., Plin., conl. longe lateque Ci. (o soncu), conlucent ignes (stražni ognji) V., videbis conlucere faces V., multis conlucentibus facibus Cu., conlucentes per campum Martis faces T.; z abl. (od česa): candelabri fulgore conlucet templum Ci., moenia collucent flammis V. odseva, undique conlucent lampades auro O.; z a(b): mare a sole conlucet Ci.

2. pren. svetiti se, svetleti, odlikovati se: quorum operibus agri, insulae litoraque collucent Ci., vidi collucere omnia furtis tuis Ci., totus conlucens veste atque insignibus armis V., collucent floribus agri O., horti collucent nitidis fetibus Col. poet., versicoloribus pomis gravidus collucet auctumnus Col.

coruscate [kɔ́rəskeit] neprehodni glagol
iskriti, bleščati se, sijati
figurativno blesteti

coruscō -āre

I. (coruscus)

1. trans. (hitro) gibati, sukati, vihteti: duo gaesa manu, hastam, mucronem, ignes V., linguas O. (o kačah) jezljati, ferrum Sil., alternos apices Stat., frontem (= cornua vibrare) Iuv.

2. intr.
a) tresoč (utripajoč) gibati se, majati se, kolebati se, tresti se: pinnisque coruscant (apes) V. mahajo s perutmi, krilijo, coruscat abies Iuv.
b) pren. migljati, bleščati se, blesteti, bliskati se, lesketati se, svetlikati se, svetiti se, iskriti se, spreminjati se: flamma inter nubes coruscat Pac. ap. Ci., (apes) fulgore coruscant V., altā cum Iuppiter arce coruscat Val. Fl., prius coruscare caelum creditur et mox tonare Ap., corona aurea adamantibus coruscans Iul. Val., fulgor coruscans Vulg.; brezos. bliskati (se): hoc dicitur coruscare et ordine quidem tonare prius oportet quam coruscare Ap., coruscabit Vulg. — Vulg. soobl. scoruscō in scoriscō -āre: It. —

II. (sor. najbrž z gr. κέρας rog, prim. lat. cerebrum, cornu) z rogovi bosti, trkati (se): caput opponis cum eo coruscans Ci. ap. Q., satiati agni ludunt blandeque coruscant Lucr.

daze¹ [deiz]

1. prehodni glagol
oslepiti; zbegati, osupiti, presenetiti, omamiti

2. neprehodni glagol
bleščati se

disfavillare v. intr. (pres. disfavillo) (sfavillare) knjižno iskriti se, bleščati se