Franja

blagoróden (naslov) honourable, worshipful; (poreklo) wellborn; of noble (ali gentle) birth; of noble blood; of good family

blagoródni gospod X.Y. Mr. X.Y.; H.Y. Esq.

blagoróden (-dna -o) adj. (spoštovani, v vljudnostnem nagovoru) stimato, stimatissimo:
blagorodni gospod stimatissimo signore

blagoróden -dna -o blagorodan: -i gospod

blagoróden, blagoródni prid., шляхе́тний прикм., благоро́дний прикм.

bennato agg. knjižno

1. blagoroden

2. vljuden, priljuden, lepo vzgojen

blagòrodan -dna -o (rus.) blagoroden

chiarissimo agg.

1. superl. od ➞ chiaro

2. hist. presvetel, prejasen, blagoroden; spoštovani (za univerzitetne profesorje)

honorable pošten, častitljiv, sloveč, blagoroden

hono(u)rable [ɔ́nərəbl] pridevnik (honourably prislov)
časten, ugleden, spoštovanja vreden; plemenit, blagoroden; odličen; pošten

Honourable blagorodni, blagorodna; naziv za mlajše otroke grofov, vse otroke baronov in vikontov, dvorne dame, člane spodnjega doma, višje sodnike, župane; ameriško naziv za člane kongresa, višje vladne uradnike, sodnike, župane
Right Honourable naziv za nižje plemiče, člane državnega sveta, londonskega župana
Most Honourable naziv za visoko plemstvo, člane viteškega reda Bath , člane državnega sveta (Privy Council)

ilustre slaven, odličen, blagoroden

¡ ilustre auditorio! spoštovano občinstvo

nōbilis -e (prvotna in star. obl. gnōbilis: (g)nōscere; prim. i-gnōbilis)

1. znan: neque eis umquam nobilis fui Pl.; od tod očiten, viden: nobili gaudio T.

2. po svetu (po vsem mestu) znan: vetus ac nobilis gladiator Ci., inimicitiae nobiles inter eos erant L., cum sint nobilissimae sibi cum consule inimicitiae L.; occ. znan
a) v dobrem pomenu = slaven, sloveč, slovit, imeniten: die festo celebri nobilique Pl., ex doctrina nobilis et clarus Ci., multi in philosophia praeclari et nobiles Ci., oppidum inprimis clarum et nobile Ci., rex n. N., palma nobilis (= nobilitans) H., ut in utramque partem arcendis sceleribus exemplum nobile esset L., n. crimen O., nobilis aere Corinthus O., nobilior sanguine matris O., Cicero vir nobilissimus novitatis Vell., studia te tua clarum et nobilem efficiunt Sen. ph., vitulis quidem marinis ad multa quoque nobile (sc. fel) Plin.; pesn. z inf.: dicam … superare pugnis nobilem H. slovečega zmagovalca v rokoborbi, slovečega rokoborca, genus hic Rheno iactabat ab ipso, mobilis e recti[s] fundere gaesa rotis Pr., avum fronte aequavisse severa nobilis Sil.
b) v slabem pomenu = zloglasen, razvpit, na slabem glasu: qui se scelere fieri nolunt nobiles Pl., ille nobilis taurus quem crudelissimus omnium tyrannorum Phalaris habuisse dicitur Ci., scortum n. L., nobilis clade Romanā Caudina pax L.

3. plemenitega rodu, plemiškega rodu, plemenit, blagoroden, imeniten: mea (sc. amica) est sumptuosa, nobilis Ter., familia Ci., nobili genere nati Ci., mulier non solum nobilis, sed etiam nota Ci., Q. Metellus homo nobilissimus Ci. mož starega plemenitega rodu, missus cum his Carthalo nobilis Carthaginiensis L., dei nobiles O. bogovi višje vrste; včasih = plemiški, plemenitaški, aristokratski (naspr. ignobilis, homo novus), zlasti v poznejši dobi rim. republike = potomec patricijske ali tudi plebejske rodovine, katere člani so dosegli tri najvišje kurulske časti ter s tem dosegli uradniško plemstvo in ius imaginum (gl. imāgō): adulescens ali iuvenis nobilis Ci. mlad plemič, quanta sit in invidia apud quosdam homines nobiles novorum hominum industria Ci.; subst.: nobiles nostri Plin. iun. naši plemiči (plemenitaši, plemenitniki, imenitniki); od tod Nōbilis in Nōbilissimus plemeniti, preplemeniti, nadvse plemeniti, v cesarski dobi naslov članov cesarske družine: Dig., Cod. Th.; čast sama se je imenovala Nōbilissimātus -ūs, m nobilisimát = plemenitost, imenitnost: Icti.

4. plemenit = plemenite vrste, plemenski, znamenit, odličen, izvrsten: nobilium greges equarum O., n. equus Cu., Sen. ph., phalerae Ci., tres nobilissimi fundi Ci. Adv. nōbiliter imenitno, odlično, slavno, častno, dovršeno, izvrstno, mojstrsko: n. aliquid architectari Vitr., caelare argentum Plin., cantare Lamp., nobilius permixta tuo sub nomine Aus., nobilius philosophari Sid., ab exercitu nobilissime tumulatus L. epit., actus nobilissime consulatus Q.

Opomba: Abl. sg. nōbilī; toda: aliquo excellente et nobile viro Ci. ap. Char.

благоро́дний прикм., plemenít, plemeníti prid., žláhten, žláhtni prid., blagoróden, blagoródni prid.

благородный blagoroden, plemenit;
б. металл žlahtna kovina

шляхе́тний прикм., žláhten, žláhtni prid., blagoróden, blagoródni prid., plémiški prid.

εὐ-γενής 2 (γένος) blagoroden, plemenit(ega rodu), blagodušen, velikodušen.