Franja

blagodej|en (-na, -no) [wohltuend] wohl tuend

blagodejen pridevnik
1. (koristen ali prijeten) ▸ jótékony, kedvezőPsihološki blagodejni vplivi vadbe se zmanjšajo, če vadbo spremljajo pritisk, stres in pretirana tekmovalnost. ▸ A testmozgás kedvező pszichológiai hatásai csökkennek, ha azt presszionálás, stressz és túlzott rivalizálás kíséri.

2. (o izboljšanju stanja) ▸ jótékony, kedvező
Znižanje obrestne mere je imelo blagodejni učinek na delniške trge, pa čeprav za kratek čas. ▸ A kamatcsökkentés, ha rövid időre is, de kedvezően hatott a részvénypiacokra.

blagodéjen doing good; beneficent; pleasant; benevolent

blagodéjen bienfaisant, salutaire

blagodejen spanec sommeil moški spol salutaire
blagodejen dež pluie ženski spol bienfaisante

blagodéjen (-jna -o) adj. benefico, salutare, giovevole:
blagodejen spanec sonno benefico

blagodéjen -jna -o blagotvoran, blagodatan: blagodejen spanec

blagodéjen benéfico

blagodéjen -jna -o prid. binefăcător, prielnic, salutar

blagodêjen prid., благоді́йний прикм.

binefăcătór -oáre (-óri, -oáre)

I. adj.

1. blagodejen, dobrodejen

2. dobrodelen

II. m/f dobrotnik (-nica)

blȁgodātan -tna -o, blagòdatan -tna -o blagodejen: -a kiša

blagònosan -sna -o blagodejen: blagonosan duh novoga vremena

blȁgotvōran -rna -o
1. dobrodejen, blagodejen: -a rosa
2. dobrodelen, dobroten

boon [bu:n]

1. samostalnik
prošnja; ugodnost; ljubeznivost, usluga; blagodejnost; darilo

2. pridevnik
vesel, čil, živahen; blagodejen

boon companion vinski bratec

favo(u)red [féivəd] pridevnik
ugoden; srečen; blagodejen (podnebje); priljubljen, spoštovan

ill favo(u)red grd
well favo(u)red lep
hard favo(u)red surovega obraza
most favo(u)red nation dežela z najugodnejšimi pogoji uvoza

healthy [hélɵi] pridevnik (healthily prislov)
zdrav, zdravilen; blagodejen (vpliv)

pogovorno not healthy nevaren, "nezdrav"

salubrious [səlú:briəs] pridevnik (salubriously prislov)
zdrav (podnebje), zdravilen, zdravju koristen; prijeten, blagodejen, dobrodejen

a salubrious climate zdrava klima

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salūti-fer -fera -ferum (salūs in ferre) zdravje (srečo, rešitev) prinašajoč, zdravilen, rešilen, blagonosen, blagodejen, blažilen: puer (= Aesculapius) O., herbae STAT., aquae MART., potio AP., crux AUG., salutiferam operam dare O.