Franja

blag (-a, -o) zima, veter, dan, vonj, svetloba: mild; veter, ovinek, strmina: sanft; po značaju: sanft, sanftmütig; veter: lind; (nenevaren) gutartig
blago rečeno mild gesagt
blagega spomina weiland

blâg blága blágo, dol. blâgī -ā -ō
1. blag, krotek, mil, pohleven, tih, dobroten: pitom i blag; njegova -a riječ, reč; bio je blag prema meni; -a zima; blag ukus, glas; -a bolest, kiša; blag zavijutak
2. milosten: blagi bog
3. blag, nemočen: -a rakija
4. blag dan = blagdan praznik
5. biti -e ruke biti radodaren, biti dobrih rok; blagi akcenat lingv. kratki padajoči akcent, naglas

Blag, das, (-s, -en) paglavec

blág gentle; sweet; meek; (klima) mild, genial, soft, balmy, bland, temperate; (zima) mild, open; (barva, zvok) mellow

blág noble, généreux, bon, doux

blaga duša belle âme
blago srce cœur moški spol noble
blag teren terrain moški spol facile
blag vetrič vent moški spol léger
blaga zima hiver moški spol doux

blág (-a -o) adj.

1. knjiž. mite; soave:
blag mož un uomo mite
blaga smrt eutanasia

2. knjiž. delicato, tenero, dolce, piacevole:
blaga svetloba luce delicata, soffusa

3. lieve, mite:
blag ovinek lieve curva
blaga zima inverno mite
blaga toplota tepore

blág -a -o, komp. blažji
1. blag: blag mož; -a duša; -o materino srce
2. nježan, mio, prijatan: -i akordi; blag nasmeh, vetrič; rajnik -ega spomina
pokojnik blage uspomene
3. blag: blag ovinek
blag zavijutak; -a zima
4. -a smrt
eutanazija

blág dulce, suave ; (kazen) leve ; (klima) templado, benigno

blaga zima invierno m suave
blago rečeno dicho suavizando las cosas

blág prid., ла́гідний прикм., ласка́вий прикм., побла́жливий прикм.

blág -a -o prid.
1. blând, blajin
2. indulgent, îngăduitor
3. lin, uşor, domol

benign [bináin] pridevnik (benignly prislov)
blag, mil, prijazen
medicina nenevaren, benigen

benigno agg.

1. dober, dobrohoten, ljubezniv

2. blag, prizanesljiv, naklonjen:
sorte benigna naklonjena usoda

3. med. ugoden, benigen:
decorso benigno ugoden potek (bolezni)
tumore benigno benigni tumor

benigno dober, dobre čudi, dobrotljiv, dobrohoten, blag, mil

benīgnus 3, adv. -ē, pri Tit. ap. Non. benīgniter (iz *benognos: *benus [= bonus] in genere [= gīgnere]) „dobro ustvarjen“, „dobre čudi“ (naspr. malīgnus); od tod

I. dober ali dobrotljiv po mišljenju in v vedenju proti drugim

1. dobrodušen, prijazen, vljuden, naklonjen, mil, blag, blagovoljen: homines Ci., numen, divi H., salutare benigne, benigne attenteque audire, benigne polliceri, benignissime promittere Ci., benigne appellare milites S., benigne (benignius Cu.) alloqui L., aliquem benigne invitare ali accipere L., benigne exceptus T., benigne arma capere L. radovoljno; benigne (sc. facis) v pogovoru kot vljuden izraz zahvale, bodisi da se ponujeno sprejme, bodisi odkloni = hvala! prosim lepo: modium denario; benigne Ci., tu quantumvis tolle, benigne! H.; pren. o stvareh in abstr. = prijazen, prijeten, mil: oratio Ci., vultus et sermo L., vultus benigni L., verba Pr.

2. occ. spregledljiv, rahel, milosten: interpretatio Icti. (naspr. dura = ki se strogo drži črke zakona), sententia benignior Icti.

3. pesn. dober = srečen, ugoden: dies, nox Stat., benignius interpretari ali accipere Icti., benignissime rescribere Icti.

— II. dejansko dober

1. dobrotljiv, dobrodelen, ugodljiv, ustrežljiv, darežljiv, radodaren, dobrih (odprtih) rok: liberalis benignusque Ci., qui benigniores volunt esse quam res patitur Ci., benigna mens V. ugodljivo, benigne praebere Ter., me benignius omnes salutant quam salutabant prius Pl. bolj gostobesedno, benigne commeatus in castra advehere L. obilno, benigne facere alicui Ter., Ci. idr. ali adversus aliquem Sen. ph. biti dober do koga, dobroto izkazovati komu, benignius se tractare H. bolj si goditi, bolj gosposko živeti, benignius eprome vinum H.; z dat.: benignus virgini Pl., fortuna … nunc mihi, nunc alii benigna H.; z erga ali adversus: erga te benignus fui Pl., adversus amicos benignus Sen. ph.; pesn. z gen. (po gr. vzoru): vini somnique benignus H. strežeč si z vinom in spanjem, ves vinski in dremoten; benignus v slabem pomenu radodaren = potraten, zapravljiv: neque benigno tuo dedi Stratippocli Pl., atque est benignus potius quam frugi bonae Pl.

2. pren. o stvareh in abstr. = obilno darujoč, obilen, ploden, rodoviten, bogat: ager O., terra Tib., tellus Plin., vepres, cornu (copiae), daps H., ingeni benigna vena H., praeda O., ex illo benignissimo fonte Sen. ph., Plin. iun., benigna materies L., Mel. plodna, hvaležna, benignior materia, materia benignissima Sen. ph., sermo benignus H. mnogobeseden, dolg, benignā vice H., benignissimum inventum Plin. kaj blagotvorna iznajdba.

benoît, e [bənwa, t] adjectif hinavski, neodkrit, osladen, pobožnjaški; popustljiv, blag, mil

Benoît masculin Benedikt

bȅskāran -rna -o
1. blag, miren, dober: kad su čeljad -a, nema svađe u kući
2. brezskrben: -o putovati

blagomíl -a -o blag, mio: -a žena

blagomíseln -a -o blag, mio

blagòstiv -a -o blag, dobrodušen: ti si blagostiv i žališ sirotinju

blajín -ă (-i, -e) adj. dobrodušen, blag