Franja

bistre, bister [bístə]

1. samostalnik
orehova barva

2. pridevnik
orehove barve

bist|er (-ra, -ro) tekočina: klar; (svetel. čist) klar, blank; človek: scharfsinnig, aufgeweckt; glava: klar; (naspan) ausgeschlafen; pogled: hell, klar, wach
bista glava ein heller Kopf
uganka za bistre glave die Denksportaufgabe

bíster (prozoren) lucid, limpid, transparent; (čist) clear, pure, untroubled; (pameten) clever, bright, shrewd, sharp, žargon brainy

bístra glava (figurativno) a clever fellow
on je bístra glava he is a bright (ali intelligent) fellow

bíster transparent, limpide, clair, pur; intelligent, lucide, éveillé, subtil, perspicace, sagace, clairvoyant, pénétrant, perçant

bister deček garçon vif (ali éveillé)
bistra glava, razum esprit moški spol, cerveau moški spol lucide (ali lumineux, intelligent)

bíster (-tra -o) adj.

1. limpido, chiaro:
bistra voda acqua limpida

2. lucido, perspicace, intelligente; di talento, dotato:
bister um ingegno lucido
bister fant ragazzo intelligente, dotato

3. sveglio, vivace

bíster -tra -o
1. bistar: -a voda, glava
2. pronicljiv: bister razum
3. živahan, kočoperan, vatren: bister vranec
4. brz: bister potok
5. ne grem še spat, sem še bister neću još leći, nisam pospan, ne spava mi se

bíster claro ; (čist) puro, limpio ; (bistroumen) sagaz

bíster prid., я́сни́й прикм., прозо́рий прикм.; кмітли́вий прикм.

bíster -tra -o prid.
1. limpede, clar, cristalin
2. lucid, inteligent
3. isteţ, ager

accōrto agg.

1. preudaren:
usare parole accorte govoriti preudarno
essere, stare accorto paziti, biti pozoren
fare accorto qcn. di qcs. opozoriti koga na kaj

2. bister, zvit, premeten

ācer ācris ācre (st.lat. tudi z dvema končajema: ācer, ācre Enn. et Naev. ap. Prisc. ali ācris, ācre Enn. ap. Prisc., Cels., Col.; v navadni govorici pri poznih piscih pogosto tudi ācer, ācra, ācrum), adv. ācriter, tudi ācre (acc. neutr. sg.) S. ap. Non., Pers., Ap. (prim. gr. ἄκρις, ὄκρις vrh gore, ἀκίς ost, ἀκή ost, ἄκων kopje, lat. ocris, mediocris, acēre, acuere, acus -ūs, acus -eris, aculeus, acūmen, acies, acerbus)

1. oster, šilast, bridek: arma Luc. ap. Non., ferrum T.; pren.: acres stimuli V., H., T.; prolept.: acres arcūs V. ostro napeti.

2. pren.
a) (glede na čutno zaznavo) po okusu oster, hud, rezek (naspr. dulcis, lenis, mollis): acetum Varr. fr., H., Cels., humores Ci. ostri sokovi (v želodcu), rapula H., stomachus post vinum H. kisel, pokvarjen; od tod subst. ācria -ium, n α) ostre (rezke) jedi: ut vitet acria ut sinapi Varr. fr. β) ostrina, rezkost: viscerum, in cibis Plin.; po vonju oster, hud, pronicav: odor Lucr., Plin., unguenta summā et acerrimā suavitate condita Ci.; met.: acres canes naribus O. z ostrim vohom; za sluh oster, pronicav: flammae sonitus V. ostro prasketanje, vox Lucr., vox acrior Q. (naspr. iucundior), syllabae acres Q. (naspr. leniores), acriter pronuntiare Plin. iun. glasno; met.: acris tibia H. ostrozvočna, zveneča; o vidu oster, bister: acerrimus sensus videndi Ci., acri et defixo aspectu uti Corn. ostro upreti (upirati) oči v eno mesto, visus acerrimus Plin., acriter intueri solem Ci. z uprtimi očmi, acriter videre vitia Ci.; tudi živ ali bleščav (o barvah), poseb. živo rdeč, svetlo, živo škrlaten: splendor Lucr., rubor Sen. ph., acriter viridis Plin. živo zelen; met.: acres oculi Ci. prešinljive, bistre; po čutu oster, hud: hiems H., acrior hiems Pl., frigus Lucr., flatus, acrior ventus Cu., acres tempestates C. neugodno vreme, acrior ignis O., Col., acerrima fax T. hudo žareča, sol acer Lucr., Plin. ali acrior sol H., Plin. (bolj) pripekajoče, ardor acerrimus Ci., somnus acris Enn. ap. Prisc. trdno, dolor Lucr. bridka, acerrimi dolores Ci., caedunt acerrime virgis Ci.; enalaga: acris solis potentia V., dolor corporis, cuius morsus est acerrimus Ci.; pren. o drugih dojemljivih stvareh: imagines Ci. žive; pogosto hud = mučen, bolesten, težeč: curae Varr. ap. Non., invidia H., metus Lucr., memoria, paenitentia T.
b) po naravi ognjevit, isker, (raz)vnet, goreč, krepkovoljen (naspr. lentus, quietus): vir S., rusticus V., testis Ci., acrior in rebus gerendis Ci., civis acerrimus Ci., acerrimi viri praestans prudentia N., acer potor H., pocula H. iz katerih se močno pije, ingenium S., vir fortis et acris animi Ci., acerrime agere, monere, se morti offerre Ci., acerrime occupatus N.; poseb. o bojevnikih: hostis Ci., milites acres Ci., stetit acer in armis V., acer in ferro (v boju) Ci. ep., equus V. isker bojni konj, acriter pugnare V., acriter et diu repugnare Ci. ep., acriter pugnam inire, acrius invadere dextrum cornu L.; z abl. loci: bellis acer, acer equis V. v boju, na konju, Mithridates bello acerrimus Vell.; z loc.: acer militiae T. ali belli Vell. v vojni; z dat. gerundivi: duces partium accendendo civili acres T.; z ad: homo ad perdiscendum acerrimus Ci. zelo ukaželjen; z inf.: iuga Pyrenes venatibus acer metiri Sil.; met.: acer peditis voltus in hostem H. bojevit, vultus eorum indignitate rerum acrior L.; occ. oster = strog, osoren, divji, strasten (naspr. lenis, mitis, mollis, modestus, quietus): fugitor Pl., pater Ter., aestimator, iudex Ci., acer hostis Bupalo H. strasten, domini acres Lucr., uxor acerrima Pl., pugna cum acerrimo adversario Ci., acriter increpare Cu.; pogosto o živalih = hud, divji: canis Ci., H. idr. popadljiv, aper V., leo acerrimus N., Corn.
c) po razumu oster, bister, ostroumen, bistroumen: vir acri (acerrimo) ingenio Ci., acre iudicium Ci., consilium Cu., memoria Ci., Cu., investigator Ci., homo Plin., praeceptor Q., acriter contemplari, intellegere Ci., acrius cavere H. previdneje.
č) (o abstr., zlasti o duševnem stanju): hud, silen, močan, strasten: amor, metus V., amor gloriae nimis acer Ci., cupiditas, luctus, studium, odium Ci., impetus, proelium, pugna, bellum Ci., fuga V. nagel, acerrimo concursu N. v najhujšem vrvenju, acri militia H. v strogi vojaščini, supplicium, tormentum Ci., acerrima sententia Ci., acriora consilia T. (naspr. cauta), lex lata est acerrima Ci., quae nox acerrima fuit Ci., acrior annona T. povišana cena žita, amatur atque egetur acriter Pl., acriter ulcisci iniurias T., acrius cupere Cu., victoriam acerrime in aliquem exercere S., acerrime exspectare Ci. bridko, željno; kot subst. neutr.: ridiculum acri fortius secat res H. smešnost reže globlje kakor rezkost.

acuō -ere acuī (acūtus) (acus -ūs, aciēs, ācer)

1. (na)ostriti, (na)brusiti: serra acuitur Ci., ac. gladios L., Cu., enses O., audiet cives acuisse ferrum H., ac. sagittas cote H., dentes H., dentes in proelia Tib.

2. pren.
a) gram. (po)ostriti, naglasiti (naglašati), z naglasom poudariti (poudarjati): syllabam Q.
b) (po)ostriti, (iz)bistriti, (iz)vežbati, izpolniti (izpolnjevati): illos aetas acuet Ter. bo umodrila, ac. mentem, ingenium, ingenia adulescentium Ci., linguam Ci., H.
c) priganjati, spodbuditi (spodbujati), dražiti, razvne(ma)ti: iuventutem ad dicendum Ci., ad crudelitatem te acuit oratio eorum Ci., quam (Allecto) Iuno his acuit verbis V., lupos acuunt balatibus agni V., curis acuens mortalia corda V., mučeč, primos acuisse furores V., ac. ad aemulandas virtutes L., ac. ignaviam Cu.
č) (po)množiti, (po)višati, (po)večati, (o)krepiti: acuunt metum mortalibus V., ac. Martem (bojaželjnost) V., iras rumoribus V., iram hosti ad vindicandas sociorum iniurias L., studia populi L., curam acuebat, ... quod ... L. — Od tod adj. pt. pf. acūtus 3, adv. -ē

1. naostren, ostnat, oster, šilast, koničast: culter Pl., sudes C., cos acutum reddere ferrum valet H., ac. tela H., iacula V., acutā cuspide conti V., hasta, ensis, gladii, falx O., acutissima falx Col., acutae spinae V., acutior sagitta O., ac. cupressus, pinus O., ac. anguli Plin.; ac. elementa (= atomi) Lucr. nazobčani, ac. nasus, acuti oculi Pl. ali acutae aures H. ali ac. figura Plin. koničast, barba in acutum desinens Amm. "kozja" brada.

2. pren.
a) (o čutnih zaznavah): o čutu oster, hud: gelu H., sol H. žarko, radii solis O.; po vohu ali okusu oster, rezek: odor, unguentum, cibus, sapor Plin.; po vidu oster, bister, svetel: acutior claritas Arn., acute cernere Lucr., cernens acutum (adv. acc. neutr.) Amm.; po sluhu oster, visok, pronicav, vreščav: sonus Ci., stridor, aera H., hinnitus V., tinnitus, vox O., acclamatio Corn., acute sonare Ci. = acutum (adv. acc. neutr.) resonare H.; v glasbi visok: sonus Ci., vox Ci., Q. (naspr. vox gravis = bas); gram. ostro naglašen: syllaba Q. Pren.: nares H. tenek nos = tenko opažanje, in amicorum vitiis cernis acutum (adv. acc. neutr.) H. ostro vidiš, populi Rom. oculi acres atque acuti Ci.
b) (o duhu ali o umu) ostroumen, bistroumen, bister, duhovit, prodoren, dovtipen, prebrisan, včasih tudi = premeten: ingenia Ci., homo acutus magis quam eruditus Ci., animus acutus atque versutus Ci., hominum genus nimis acutum et suspiciosum Ci., ac. studia Ci., si qui acutiores in contione steterant Ci., acutus ad fraudem N., acutus rebus Q. ostroumen mislec, ac. interrogatio, ac. conclusiones Q., multa venerant in mentem acuta et subtilia Ci., quam acuta omnia Plin. iun., acute testes interrogabat Ci., acute dicere aut scribere Suet., acutius ali acutissime cogitare Ci., acute cogitatum N. duhovita misel, acute collecta crimina Ci.; ret. natanko določen, preprost in primeren, poseben: sententiae, orator Ci., Hyperides Q.
c) tudi (o boleznih) hiter, nagel (naspr. longus, vetustus): morbus H., Cels., mrzlica, febris Cels., tako tudi acuta pericula Plin.; pesn. pren.: acuta belli H. nagle vojne spremembe.

acute [əkjú:t] pridevnik (acutely prislov)
oster, šilast; bister; silovit; vreščav
medicina vnet, akuten

acute accent ostrivec
acute angle ostri kot
acute disease akutna bolezen
acute pain huda bolečina

áger -ă (-i, -e) adj.

1. gibčen, živahen

2. bister, domiseln

agile [ažil] adjectif gibčen, okreten, prožen, hiter, živahen; bister

un enfant agile comme un singe kot opica živahen otrok
esprit masculin agile bister, prožen duh
marcher d'un pas agile hoditi z gibčnimi koraki
rendre agile (figuré) dati krila, okriliti

agile agg.

1. okreten, gibčen, uren:
agile di mano tatinski

2. pren. živahen, bister:
intelligenza agile živahen um
agile di mente bistrega uma

alacre agg.

1. živahen, prizadeven, hiter:
è un alunno molto alacre to je zelo prizadeven učenec

2. pren. živahen, bister:
ingegno alacre bister um

alerto pazljiv, buden, čuječ, zdramljen; bister

apērto

A) agg.

1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

2. širok, razsežen, prostoren

3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov

B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito

aprovechado bister, spreten, učen; pretirano varčen

alumno aprovechado marljiv učenec
con aprovechada condición z uspehom