Franja

bis [bis] prislov
glasba še enkrat, bis

bis Präposition: do (bis wann do kdaj, bis wohin do kam/kod ...) von ... bis od ... do; bis an približno do; bis hin zu tja do; bis auf (einschließlich) vključno z, (ausgenommen) razen; Bis nachher! Na svidenje! Konjunktion: dokler, dokler ne (bis er kommt dokler ne pride)

bis, e [bi, z] adjectif sivo rjav

pain masculin bis črn kruh (ki vsebuje otrobe)
teint masculin bis temno rjava polt
toile féminin bise nebeljeno platno

bis [bis] adverbe še enkrat, ponovno, vnovič; (pri hišnih številkah) ponoven

10 bis, rue de ... 10a, ulica ...
avoir les honneurs du bis biti ponovno klican na oder

bis

A) inter.
bis! še enkrat!

B) m ponovitev, ponavljanje; dodatek, dodajanje:
chiedere un bis zahtevati ponovitev
concedere il bis ponoviti točko, odlomek

C) agg. dodaten, izreden:
treno bis dodatni vlak

bȉs medm. (lat.) izraža zahtevo po ponovitvi dejanja, točke, še enkrat: publika na kraju prizora oduševljeno viče: bis bis!

bis še enkrat

¡bis! bravo! še enkrat!

bis medmet
ponavadi v glasbi (o vzkliku) ▸ vissza
Publika je bila navdušena in mu je aplavdirala: bis, bis! ▸ A közönség lelkesedett és vastaps mellett kiabálta: „Vissza, vissza...”.

bis samostalnik
ponavadi v glasbi (dodatek) ▸ ráadásObčinstvo je zahtevalo samo en bis, čemur so se nastopajoči tudi korektno odzvali. ▸ A közönség csak egy ráadást kért, aminek a fellépők korrekt módon eleget is tettek.
S treningom za moč in gibčnost manjših, pogosto spregledanih mišic boste vedno pripravljeni na bis. ▸ A kisebb, gyakran mellőzött izmok erőnléti és mozgékonysági tréningje nyomán mindig képes lesz a ráadásra.

bis adv./interj. še enkrat, bis

bis, num. adv., prislovni števnik (iz st.lat. duis; prim. gr. δίς, lat. bīnī, bi-, bēs) dvakrat, dvojno, dvakratno: non semel, sed bis Ci., bis in potestatem Caesaris pervenit, semel ad Cornifium, iterum in Hispania C., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., bis consulem esse (fuisse, factum esse) Ci., L., Suet. dvakrat konzul biti (iterum consulem esse v drugo konzul biti = kadar kdo še za eno leto dobi konzulsko čast, ne da bi jo vmes prekinil; v pozni lat. in pesn. je bis consul = iterum consul), lagona, quae bis Frontino consule trima fuit Mart., bis improbus fuisti Ci. dvakratno; bis die V., H., Tib. idr. = cotidie bis L. vsak dan dvakrat, bis anno Plin. vsako leto dvakrat, semel aut bis anno Varr. fr. vsako leto enkrat ali dvakrat, toda: bis in die Ca., Ci., L., Cels. ali bis in mense Plin., Suet. ali in anno bis Varr. ali bis in hora V. dvakrat na dan, na mesec, na leto, na uro; bis tanto ali bis tantum Pl., Varr. dvakrat toliko, bis tantum V. dvakrat tako daleč, bis minus Auctor incertus ap. Gell. dvakrat manj. Pri množenju v dvezi z delilnimi števniki: bis bina Ci. dvakrat dva, bis bini Lucr., bis quini V., bis centena milia H. 200000 sestercijev, bis et tricies centena milia Suet.; s prislovnim števnikom: bis milie(n)s L., Auct. b. Afr., Val. Max. 2000, sestertiûm bis miliens Ci.; pesn. in v pozni lat. z glavnimi števniki: bis duo (quattuor, septem, novem, centum) O., bis tres H., bis quinque H., O., bis sex V., O., bis mille Lucr., H., bis quinque viri H. = decemviri; kot hiperbola: aptat bis sex thoraca petitum perfossumque locis V. = na mnogih mestih, bis trium ulnarum toga H. šest lakti široka; z vrstilnim števnikom: bis sextus honos Stat. konzulstvo (ker je pred konzulom hodilo dvakrat po šest liktorjev). — Pomni še zveze: bis terque Ci. ali bisque terque Mart. dvakrat do trikrat, t.j. večkrat kakor enkrat = pogosteje, toda: bis terve Varr. fr., Ci., H. le dvakrat ali trikrat = le redko(krat).

bís¹ (-a) m tekst. glej bisus

bís² inter. bis

bís interj. (lat. bis) još (jednom): občinstvo je vpilo pevcem: bis, bis

bís medm., біс виг.

бис še enkrat

біс¹ -а ч., hudíč -a m., vrág -a m.

біс² виг., bís medm., še |enkrat| medm.

Arabēs -bum, acc. pl. -bēs in nav. (gr.) -bas, sg. Arabs -bis, m (gr. Ἄραβες, Ἄραψ) Arabci, Arabec: Ci., L., H. idr., Eoi Arabes Tib. (ker so mislili, da bivajo ob robu oceana proti vzhodu), aspice... Eoasque domos Arabum pictosque Gelonos V., Arabes Scēnītae Plin., Scēnītae Arabes Amm. (Ἄραβες Σκηνῖται), ki živijo pod šotori (v južni Mezopotamiji) in jih T. (Annal. XII, 12) imenuje samo Arabes, Arabes beati.; adj. Arabs -bis arabski: pastor Arabs Pr., messor Arabs Mart.; heterocl. pl. subst. Arabī -ōrum, m Arabci: Aur., sive Getis inferre... bellum Hyrcanisve Arabisve parant V.; met. Arabēs Arabija: palmiferos Arabas reliquit O. in Arabes molles gradietur Cat. — Od tod subst.

1. Arabia -ae, f
a) (sc. terra) polotok Arabija, nav. skupaj s sirskimi stepami, južno Mezopotamijo in severovzhodnim oz. vzhodnim Egiptom: Pl., Ci. ep., Pr., Cu., Mel., Plin.
b) (sc. urbs) Arabija, mesto v Srečni Arabiji (zdaj Aden): Mel.

2. Arabiānus -ī, m Arabec (kot cogn.): Lamp., Vop.

3. Arabissa -ae, f Arabka: Hier. Adj.

1. Arabicus 3 arabski: Pl., Cu., sinus Mel., Plin. Arabski zaliv, Rdeče morje = mare Ar. Mel., lapicidinae Plin., spina Plin.; adv. Arabicē arabsko: Pl. fr., P. F.; subst. Arabica -ae, f (sc. gemma) „arabski dragulj“, menda vrsta kalcedona ali oniksa: Plin.

2. Arabius 3 (starejša in pesn. soobl. Arabicus 3) arabski: Pl., Prisc., limen Pr. (ki piše: Ārabium) z arabskimi zavesami opravljen (po drugih iz arabskega kamna, t.j. belega alabastra).

3. Arabus 3 arabski: Pl., Luc., lapis Plin.

da² podredni veznik

1. [daß] dass

2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
(zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
ne da bi ohne zu + nedoločnik
da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
ne glede na to, da ungeachtet des …

3.
kakor da als ob

4.
češ da angeblich soll (er/…)
ki da der/die …angeblich
ker da weil …angeblich

5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

6. ukaz:
da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

7. domneva:
da nisi X? bist du nicht vielleicht X?