Franja

bi- [bai] predpona
dvo-, dvakrat(en)

bi

(jaz) bi šel I would go, pogovorno I'd go; (obveza) I should go
on bi šel he would go, pogovorno he'd go; (obveza) he should go
ko bi jaz utegnil if I had time

bi biseksualen

bi partikula

1. pri ponujanju:
bi (malo/kaj) möchtest du/ möchten Sie (ein wenig/etwas)
jaz bi čaj ich möchte (Tee)/ich würde (Tee) nehmen

2.
to bi bilo das wäre

3.
to bi prineslo das würde (bringen)

4.
če bi wenn … wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es)
ko bi wenn … (gewesen) wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es) … (gewesen) [irreal]

5.
da bi um zu (da bi prišel/naredil um zu kommen/ machen)
da ne bi um nicht zu (da ne bi pozabil um nicht zu vergessen)

6.
ne da bi ohne zu (ne da bi se prepričal ohne sich zu vergewissern)

7.
kakor da bi als (ob) (kakor da bi bil čakal več ur als ob ich schon Stunden gewartet hätte)

bi- [bi] dvo-, dvakraten

bicolore dvobarven
bi-annuel, le izhajajočdvakrat na leto

bi

šel bi j'irais
to bi bilo krivično ce serait injuste
ko bi utegnil si j'avais le temps
rad bi prebral j'aimerais lire, je lirais volontiers
sprehoditi bi se moral il devrait aller faire un tour
odšel je, ne da bi se bil poslovil il est parti sans avoir pris congé

bi členek (z opisnim deležnikom tvori pogojni naklon) ○

1. (za izražanje možnosti, negotovosti)
to bi bilo krivično sarebbe ingiusto
iščem žensko, ki bi mi gospodinjila sto cercando una donna che si occupi della casa
kaj bi rad? cosa vuoi?, cosa vorresti?
sam ne ve, kaj bi non sa neppure lui cosa vuole

2. (za izražanje želje, trditve)
želeti bi bilo, da račun poravnate sarebbe auspicabile che liquidaste le pendenze
prav mu je, pa naj bi bil pazil! ben gli sta, avrebbe dovuto stare attento!

3. (za izražanje domnneve)
po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem stando ai giornali la legge starebbe per essere approvata

4. ne da bi (za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrejenega stavka)
odšel je, ne da bi pozdravil se ne andò senza salutare nessuno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
o tem ni da bi govoril non è il caso di, non merita parlarne
ta je bedak. Ne bi rekel è una testa vuota. Non direi
Ali se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel. È tornato? Non saprei.

bi part. za tvorbu, obrazovanje kondicionala za sva tri lica i broja
1. kazuje uvjetovanost, uslovnost glag. radnje: išče žensko, ki bi mu gospodinjila
traži ženu koja bi mu bila domaćica
2. kazuje želju, tvrdnju, pretpostavku: gledališče naj bi tudi vzgajalo; po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem; rekel bi, da to ni res
3. u vezi ne da bi kazuje kako se radnja glavne rečenice vrši: odšel je, ne da bi se bil poslovil
4. kaj bi tisto!
stvar je beznačajna!; o tem ni da bi govoril
o tome ne valja govoriti: to je praznoglavec. Ne bi rekel
čini mi se da nije, ja bih rekao da nije; če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel
možda, ja ne znam

bi čl.
1. aş
□ govoril bi aş vorbi
□ rad bi aş dori
□ kakor da bi ca şi cum
2. să
□ da bi ca să
□ ne da bi fără să

bi-, neločljiva predpona (iz dui-; prim. bis) dvo-.

Bi kratica m kem.bismuto bizmut

Bi samostalnik
kemija (simbol za bizmut) ▸ Bi
Sopomenke: bizmut, bismut

B.I. abbréviation billet individuel; bombes incendiaires; bouches d'incendie; brevet d'invention; bulletin d'information

B.I. kratica f ekon.Banca d'Italia Italijanska banka

bi-weekly [báiwi:kli]

1. pridevnik
štirinajstdneven, dvotedenski

2. prislov
vsakih 14 dni

3. samostalnik
štirinajstdnevnik

kdo ne bi pohodil niti mravlje frazem
(kdo ne bi nikomur storil nič hudega) ▸ a légynek sem ártana
Končno si ga spoznala, moškega, ki ne bi pohodil niti mravlje! ▸ Végre megismertél egy olyan férfit, aki a légynek sem ártana!

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo

afin de, afin que [afɛ̃ də, kə] da bi, da

écris-moi afin que je sois au courant piši mi, da bom na tekočem
je me hâte afin d'arriver à l'heure hitim, da pridem točno (ob uri)

als ob kakor da bi; tun als ob delati se, kakor da bi

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.