Franja

bevskáč chien moški spol qui jappe

bevskáč (-a) m ekspr. abbaiatore

bevskáč m pas koji kevće, škamuće, štekće

bevskáč (pes) perro m ladrador

barker [bá:kə] samostalnik
lajavec, bevskač, kričač
figurativno poveličevalec
sleng revolver, pištola

great barkers are no biters pes, ki laja, ni nevaren

ćȅvkalica m dial. bevskač

gozque moški spol (pes) bevskač; (pes) špicelj

jappeur [žapœr] masculin bevskač

lātrō¹ (pri poznejših pesnikih lătrō) -āre -āvī -ātum (prim. lāmentum)

I. intr.

1. (o psih) lajati: Suet. fr., quod si luce quoque canes latrent Ci., cum iam (sc. canes Molossi) latrant Lucr., l. pro re domini Ph., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., multum latrante Lycisca (psica) V., ingens ianitor antro aeternum latrans V., exoranda canis tria sunt latrantia colla Pr.; impers.: scit, cui latretur O.; subst. pt. pr. lātrāns -antis, m lajavec, bevskač, bevskalo, ščevkalec = pes: Ph., in inmeriti fatum latrantis O., ille (sc. aper) … latrantes dissipat ictu O., quicquid enim a nobis acceperat de cena, latranti sparserat Petr.

2. metaf.
a) (o ljudeh, zlasti slabih govornikih in jezikačih) lajati = revs(k)ati, rentačiti, zadirati se, zmerjati, jeziti se na koga, ujedati se, razburjati se, kričati, dreti se, hrumeti: latrant enim iam quidam oratores, non loquuntur Ci., ad clepsydram l. Ci., miserque rumperis et latras H. rentačiš, da bi skoraj počil, quos (sc. Cicero) ait latrare, non agere Q.
b) pesn. (o abstr. in stvareh) besneti, rohneti, rojiti, bučati: Cl., animus cum pectore latrat Enn., undae latrantes V. ali latrantes undae Sil. bučeči, stomachus latrans H. kregajoča se (= zavijajoča) čreva, curae latrantes Petr., latrant praecordia tactu Stat. —

II. trans.

1. (za)lajati na koga, nad kom: Gell., Aur., etiam me meae latrant canes? Pl., senem … adulterum latrent Suburanae canes H., venaticus … cervinam pellem latravit in aula H.; v pass.: latrari a canibus Plin., non latrari a cane membranam a secundis canis habentem leporis fimum vel pilos tenentem Plin.

2. metaf. (o ljudeh)
a) lajavo izgovoriti (izgovarjati, izustiti, reči, povedati, deti), (o)glasiti se, (o)zmerjati, (o)psovati: si quis opprobriis dignum latraverit H., latrat … in toto verba canina foro O., magnas latrantia pectora curas Stat.
b) glasno in silovito zahtevati: nonne videre nil aliud sibi naturam latrare, nisi ut … ? Lucr.

oblātrātor -ōris, m (oblātrāre) lajavec, bevskač, revskač = zmerjalec, psovalec: Sid.

roquet [rɔkɛ] masculin, populaire ščenè; figuré popadljiva, a ne nevarna oseba; bevskač

yap [jæp]

1. samostalnik
bevsk, lajež
narečno cucek, bevskač
sleng brbljanje, klepet(anje)
ameriško lump, bedak, tepec

2. neprehodni glagol
bevskati, lajati
sleng lajati na koga, zmerjati, psovati; prepirati se

yapster [jǽpstə] samostalnik
pes, cucek, bevskač

yelper [jélpə] samostalnik
lajavec, bevskač (pes)
lov, ameriško piščal, ki posnema vreščanje divjega purana

лайка f

1. bevskač;

2. vrsta mehkega usnja za rokavice'

perro moški spol pes; trdovratnež; kovanec za 5 ali 10 stotink pesete

(perro lobo) alsaciano volčjak
perro de aguas koder (pes)
perro basset jazbečar
perro braco brak (lovski pes)
perro de busca pastirski pes
perro casero hišni pes
perro de caza lovski pes
perro cobrador lovski pes donosač
perro chato buldog
perro chino koder (pes)
perro doguino mops
perro dogo, perro moloso doga (pes)
perro faldero sobni pes
perro galgo hrt
perro gozque bevskač
perro de lanas koder (pes)
perro lebrel pes gonjač
perro lobo, perro inglés špicelj (pes)
perro mastín mesarski pes
perro de los Alpes, perro (del Monte de) San Bernardo bernardinec (pes)
perro de parada ptičar (pes)
perro pince pinč
perro de presa doga (pes), pes gonjač
perro rastrero, perro ventor sledni pes
perro sabueso hrt
perro tejonero jazbečar
perro viejo (fig) zvit človek
una vida de perro(s) pasje življenje
nadar a lo perro po pasje plavati
muerto el perro, se acabó la rabia mrtev pes ne grize
con un humor de perros čemerne volje