Franja

besn|eti [é] (-im) pobesneti toben; toben/rasen wie ein Berserker

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

besnéti to be enraged, to be furious, to be in a fury, to rage, ZDA to be mad; (morje, vihar) to rage

besnéti être (ali se mettre) en fureur (ali en furie ženski spol, en rage ženski spol) ; être furieux (ali déchaîné) ; faire rage, rager, sévir, écumer de rage, se déchaîner, s'emporter

besnéti (-ím) imperf.

1. essere in preda a (cieco) furore, essere furioso:
pijanec besni l'ubriaco è furioso

2. infuriare, infierire, imperversare; scatenarsi:
nevihta besni il temporale imperversa

besnéti -im bjesnjeti (besne-); besneti od jeze; okupator je besnel po naši deželi; boj, nevihta, požar besni

besnéti estar furioso, rabiar, estar rabioso, enfurecerse ; (nevihta) desencadenarse con furia ; (pustošiti) devastar, hacer (ali causar) grandes estragos

besnéti -ím nedov., шалені́ти -ні́ю недок., лютува́ти -ту́ю недок., звірі́ти -рі́ю недок., зві́рствувати -вую недок., бушува́ти -шу́ю недок.

besnéti -nim nedov.
1. a se mânia, a fi furios
2. a se înfuria

antoben besneti (gegen proti); angetobt kommen pridivjati

arder (se)žgati; goreti, žareti; fosforescirati; plamteti; besneti, razsajati

arderse zgoreti
arder(se) de cólera pobesneti od jeze

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

bântuí bântui vi. besneti, divjati, razsajati, pustošiti

bjèsnjeti bjèsnīm (ijek.), bèsneti bèsnīm (ek.)
1. biti bolan za steklino: kad je najviše strvine, onda najviše psi bjesne; da im psi ne bi bjesnjeli, na Božić bacaju kosti kroz prozor
2. besneti, divjati, razsajati, udelavati, rohneti: ovaj je bio kod kuće, bjesnio upravo na ženu što mu je pri glačanju izgorjela hlače; po Rimu je bjesnio diktator Sula; na moru bjesni bura

bluster² [blʌ́stə] neprehodni glagol & prehodni glagol (at)
besneti, razsajati, razgrajati; hrumeti, bučati; širokoustiti se, gobezdati

crūdēscō -ere (crūduī) (-) (incoh. iz crūdus) surovejši postajati; pren. silnejši (hujši) postajati, (po)slabšati se, narasti (naraščati), besneti: Aus., Symm., Cl., coepit crudescere morbus V., effuso crudescunt sanguine pugnae V. ali pugnae crudescit opus Val. Fl., crudescens caedibus Sil., remeantum … mentes crudescunt Sil., fidebat magicā ferrum crudescere linguā Sil., nec iam amplius irae crudescunt Stat., crudescente irā Iust., ubi crudescere seditio T.

dēlīrō (star. dēlērō in dēleirō) -āre -āvī (—) (dē in līra, starin. lēra brazda) pravzaprav „iz brazde priti“, od tod

1. od ravne črte oddaljiti se, odstopiti (odstopati), kreniti v stran: nil ut deliret (deleret) amussis Aus.

2. pren. ob pamet priti, blazneti, noreti, besneti: Pl., Ter., Lucr., Suet., delirare et mente esse captum Ci., Empedocles an Stertinium deliret acumen H.; z notranjim obj.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. kar koli nespametnega storijo kralji, quidquid de caelo physici delirant Lact. kar koli bledejo; z dvojnim acc.: se deum d. ali se caelitem d. Tert. v blaznosti imeti se za boga.

démener, se [demne] besneti, skakati sem in tja, premetavati se; figuré truditi se

l'écureuil se démène dans la cage veverica se premetava v kletki
il faut se démener pour réussir za uspeh se je treba (po)truditi

dēmentiō -īre (dēmēns) ne biti pri pameti, iz uma biti, brezumen biti, blazneti, besneti: Ap., Lact., M., errat saepe animus: dementit enim deliraque fatur Lucr.

dēsaeviō -īre -iī (—)

1. silno divjati, razsajati, besneti: Lucan., Suet., Fl., sic toto Aeneas desaevit in aequore victor V., an tragica desaevit … in arte? H.

2. izdivjati se, razdivjati se, nehati divjati: dum tempestas prima desaevit Sen. ph., dum desaeviat ira Lucan.