Franja

benediktin|ec moški spol (-ca …) der Benediktiner

benediktinec samostalnik
(pripadnik samostanskega reda) ▸ bencés szerzetes, Benedek-rendi szerzetesMed samostanskimi redovi je najstarejši red benediktincev. ▸ A bencés a legrégebbi szerzetesrend.
V teku stoletij so benediktinci večkrat obnovili samostan. ▸ Az évszázadok során a bencések többször átépítették a kolostort.

benediktínec Benedictine (monk, priest)

benediktínec (-nca) m

1. rel. benedettino

2. (liker) benedettino

benediktínec -nca m (lat. Benedictus) benediktinac

benediktínec benedictino m

bendiktínac -nca m (lat. benedictus) benediktinec: bendiktinac Ignjat Đurđević

benedettino

A) agg. relig. benediktinski

B) m (f -na)

1. relig. benediktinec, benediktinka

2. pren. erudit, natančen in potrpežljiv človek:
lavoro da benedettino garaško delo, delo, ki zahteva veliko potrpežljivosti

3. benediktinec (liker)

bénédictin [-diktɛ̃] masculin, religion benediktinec

travail masculin de bénédictin dolgo, naporno in natančno delo

benedictine [benidíkti:n] samostalnik
benediktinec (liker)

Benedictine [benidíkti:n] samostalnik
benediktinec (redovnik)

Benediktiner, der, benediktinec (menih in liker)

camaldolese

A) agg. relig. kamaldužanski:
monaco camaldolese kamaldužanski benediktinec

B) m relig. kamaldužanski benediktinec, kamaldulec

cassinese

A) agg.

1. montecassinski, iz opatije na Monte Cassinu

2.
monaco cassinese relig. montecassinski benediktinec

B) m relig. benediktinec iz Monte Cassina

benedictino benediktinski

benedictino m benediktinec (menih, liker)
ser un benedictino biti zelo učen in delaven