Franja

barvit (-a, -o) farbig, färbig; (pisan) bunt; farbenprächtig, farbenreich

barvit pridevnik
1. (različnih barv; pisan) ▸ színes, színpompásOkoli pasu nosijo barvite pasove, spletene iz volne. ▸ Derekukon gyapjúból készült, színpompás öveket viselnek.

2. (raznolik) ▸ színes, sokszínűTržnice so najbolj barvit in živahen del mesta. ▸ A városok legszínesebb és legélénkebb részét a piacok képezik.

barvít (živobarven) colourful

barvít riche en couleurs, (richement) coloré, bigarré, bariolé, aux couleurs somptueuses ; (pesniško) émaillé

barvít (-a -o) adj.

1. colorito

2. pren. colorito, espressivo, vivace:
barvit jezik espressione colorita
barvit opis descrizione colorita

barvít -a -o živopisan, šaren

barvít rico en colores

barvít prid., барви́стий прикм.

barvít -a -o prid. pitoresc, colorat

bunt pisan, barvit, Pflanzenkunde raznobarven, pisan; (mannigfaltig) pester; Platte, Teller: mešan; bunte Liste alternativci; zu bunt figurativ preveč, od sile; es zu bunt treiben pretiravati, (übermütig) noreti; bekannt wie ein bunter Hund vsepovsod poznan

chatoyant, e [šatwajɑ̃, t] adjectif lesketajočse, svetlikajočse, spreminjast; (slog) barvit, slikovit

coloré, e [kɔlɔre] adjectif (po)barvan; barvit, živobarven

avoir le teint coloré imeti zdravo barvo obraza
style masculin coloré barvit, slikovit slog

colorito

A) agg. barvit; rdeč, rožnat

B) m

1. barva, polt

2. umet. kolorit

3. pren. barvitost

distinguō -ere -stīnxī -stinctum (prim. īnstīgō), „z barvami razločiti“, od tod

1. raznoliko (po)barvati, (po)pisati, pestro (po)slikati, (po)risati: iam tibi lividos (proleptični atrib.) distinguet autumnus racemos H. ti bo raznoliko pomodrila, nigram medio frontem distinctus ab albo O. z belo liso sredi črnega čela, auro album d. Cu. pretkati.

2. raznoliko (o)krasiti, (o)lepšati, (o)zaljšati, (na)kititi, obložiti s čim: pocula ex auro, quae gemmis erant distincta clarissimis Ci., distincta gemmis fulgentibus pocula Lact., litora distincta tectis et urbibus Ci., via illa nostra castris Threiciis distincta Ci., gladius, cuius vagina gemmis distinguitur Sen. ph., planitiem eius crebris distinguentibus rivis Cu. poživljajo, d. vestem clavo Sil., parietes lapide Suet., silva … palmeto et opobalsameto distinguitur Iust., distincta radiis corona Fl. žarni venec; pren.
a) (o govoru): d. orationem Ci., L., id non debet esse fusum aequabiliter per omnem orationem, sed ita distinctum, ut … Ci. ampak mora biti tako razporejeno, da …
b) kaj premenja(va)ti, spremeniti (spreminjati), nekaj spremembe da(ja)ti čemu: ut … voluptas distingui possit Ci., d. historiam varietate locorum Ci., ab quibus utrisque variatur aliquid, distinguitur Ci. ki oba (pesnik in glasbenik) nekaj spreminjata in premenjavata (= glasovno vrsto in časovno mero), hoc carmen (pesništvo) … , quod apte quantaslibet occupationes curasque distinguit Plin., d. cenam comoedis, graviora opera lusibus Plin. iun., epulas ludo Sil.

3. odločiti (odločevati), ločiti, oddeliti (oddeljevati), deliti: onus inclusum (zemljo) eodem numero O., vites semitis decumanisque Col.; occ. lase na prečo počesati: crinem doctā manu Sen. tr., capillum Ap., cedo acum crinibus distinguendis Tert., caput (= capillum) acu d. Cl.

4. pren. razločiti (razločevati), razlikovati, ločiti: Sil., Suet., Amm., servos Ci., crimina Ci., T., artificem ab inscio, Granium a Cassio, vera a falsis Ci., vero d. falsum H., d. oratorum genera aetatibus Ci., voces in partes Ci., distingui intervallis Ci., fetus suos non distinguunt ferae Sen. ph., simiarum genera caudis inter se distinguuntur Plin., d. genera causarum Q., dies ordine Iuv., ut discretus labor fortes ignavosque distingueret T.; z odvisnim vprašanjem: quid inter naturam et rationem intersit, non distinguitur Ci.; v absolutnem abl.: non distincto, suā an alienā manu T. ne da bi se bilo razločilo; occ.
a) gram. z ločili ločiti: versum Q., exemplaria Suet.
b) konč(ev)ati: contationem (= cunctationem) Ap.
c) dognati, poravnati, razsoditi (razsojati): causas Lamp., Cod. I., iurgia Amm. — Od tod adj. pt. pf. distinctus 3, adv. -ē

1. raznoliko (po)barvan, pester, barvit, pisan: distinctae floribus herbae, retia maculis distincta O.

2. raznoliko okrašen, ozaljšan, uravnan: urbs delubris distincta, Cynosura stellis distincta, caelum astris distinctum Ci., vitae genus distinctum Plin. iun.

3. raznolik, mnogovrsten: illa (Macedonum) phalanx … unius generis, Romana acies distinctior L.

4. strogo ločen, določen (-čna -čno): d. gradus dignitatis Ci., distincta genera esse delictorum Ci.; (o govoru) razločen, jasen in določen, natančen: sermo Q., apte, distincte, ornate dicere Ci., distincte scribere Ci., cum in eo (libro) distinctius (natančneje) dictum sit, disperse (le tu in tam) autem de confirmatione Ci., distinctius in Graeco reperias ϑεοσέβειαν Aug.; pren. (o govorniku) jasen in določen = jasno in določno govoreč: in utroque genere et creber et distinctus Cato Ci., utroque (sc. C. Graccho et Crasso) distinctior … Cicero T.

5. po času različen, časovno oddaljen: Hesiodus circa CXX annos distinctus ab Homeri aetate Vell.

farbenprächtig barvit

farbenreich pisan, barvit

imagé, e [imaže] adjectif slikovit, barvit, bogat s prispodobami

pāvōnīnus 3 (pāvō) pavji, pavov: ova Varr., Petr., Pall., pulli Varr., ovum, genus, pulli, proles Col., muscaria Mart. muhalniki iz pavjih peres; metaf. pisan, barvit, raznobarven, živopisen, živobarven: lectus Mart. iz javorovine, ornatus Tert.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pitorésc -eáscă (-eşti) adj. barvit, slikovit