Franja

bankroter [ê] moški spol (-ja …) der Bankrotteur

bankròtēr -éra m bankroter

bankrotêr bankrótnik bankrupt; defaulter

bankrotêr failli moški spol , banqueroutier moški spol

bankrotêr (-ja) m bancarottiere

bankrotêr -ja m bankroter

bancarottiēre m bankroter

bancarrotista moški spol bankroter

dēcoctor -ōris, m (dēcoquere) ki je izkuhal; pren. zapravljivec, bankroter: Sen. ph., Cod. Th., exercitus conlectus ex rusticis decoctoribus Ci., cum esset lege Roscia decoctoribus certus locus constitutus Ci.

defaulter [difɔ́:ltə] samostalnik
besedolomen človek; kršilec, -lka, delinkvent(ka); slab plačnik; bankroter; poneverljivec

fallito

A) agg. zgrešen; neuspel; bankrotiran

B) m

1. bankroter

2. pren. neuspešnež

insolvent [insɔ́lvənt]

1. pridevnik
ekonomija & pravno nezmožen plačila, insolventen; bankrotiran, prezadolžen

2. samostalnik
bankroter

to declare o.s. insolvent; ali to become insolvent objaviti stečaj
insolvent estate stečajna masa

Pleitemacher, der, bankroter