Franja

bandit [bǽndit] samostalnik
razbojnik, tolovaj, bandit

bandit moški spol (-a …) der Bandit

bandit [bɑ̃di] masculin (cestni) razbojnik, ropar, lopov, bandit

bàndīt -íta m, bàndit m (it. bandito) ekspr. bandit, razbojnik

Bandit, der, (-en, -en) bandit

bandít bandit; gangster; brigand; robber; outlaw

bandít bandit moški spol , brigand moški spol

bandít (-a) | -ka (-e) m, f (razbojnik) bandito, fuorilegge, delinquente, criminale

bandít m (it. bandito)
1. ekspr. bandit, razbojnik: ujeli so nevarnega -a
2. u NOB kod Nijemaca psovka za partizana

bandít bandido m ; bandolero m

bandít -a m., банди́т -а ч.

bandít -ţi m bandit, razbojnik

bandít -a m bandit, tâlhar

банди́т -а ч., bandít -a m., razbójnik -a m.

apache [apaš] masculin apaš, hudodelec, ropar, bandit (v velemestu)

air masculin apache apaška zunanjost

bandido moški spol bandit, tolovaj, (cestni) ropar; ubežen obtoženec

compañía de bandidos slaba igralska družina

bandito m

1. star. izgnanec

2. bandit, razbojnik, ropar:
dare la caccia a un bandito loviti bandita
faccia, ceffo da, di bandito pren. razbojniški, hudoben obraz

bandolero moški spol (cestni) ropar, bandit, ničvrednež

bȁnđenīk m (it. bandito) odpadnik, upornik, bandit

bravo¹ [brá:vou] samostalnik
najet morilec, bandit, razbojnik, tolovaj