Franja

bȁklja ž (n. Fackel, it. fiaccolo) bakla, plamenica: upaliti -u; -om osvetljavati sebi put u tamnoj noći

bákla ž (stvnj. facchela, lat. facla) baklja, zublja, buktinja, luč: prižgati, utrniti, ugasiti -o; gori kakor bakla; goreča, smolnata bakla

plameníca ž buktinja, zublja, baklja

smolénec -nca m smolava cjepka, cepka, buktinja, luča, zublja, baklja

smoleníca ž smolava cjepka, cepka, buktinja, luča, zublja, baklja

smolníca ž
1. buktinja, luča, zublja, baklja
2. bot. drijemovac, dremovac, Lychnis viscaria

λαμπάδιον, τό (demin. od λαμπάς) majhna baklja, bakljica.

λαμπάς, άδος, ἡ 1. subst. a) baklja, plamenica; b) solnce, (dnevna) luč, svetloba, ἡ 'πιοῦσα dan; c) NT svetilnica; d) bakljada. 2. adi. z bakljami razsvetljen ἀκταί.

λαμπτήρ, ῆρος, ὁ (λάμπω) ponev za žerjavico, žerjavnica; svetilnik, luč, baklja.

λύχνος, ὁ [Et. iz luqs-no-s, kor. leuq, gl. λευκός] pl. tudi metapl. λύχνα svetilnica, svetiljka, luč, baklja.

παιφάσσω [Et. redupl. παι + g'hwerqw̲, bliščati se, lat. fax, cis, facula, baklja] ep. zabliskam se tuintam, blisketam.

πεύκη, ἡ, dor. πεύκα [Et. nem. Fichte (stvn. fiuhta)] smreka, bor, borova treska, plamenica, baklja.

φᾱνός², ὁ svetilka, plamenica, baklja, svetilnica NT.

φάος, ους, τό [gl. φαίνω. – dat. φάει, pl. φᾱ́εα, φαέων, φᾱ́εσι in φάεσσι, ep. φόως, at. skrč. φῶς, φωτός, φωτί; pl. φῶτα, φώτων] 1. luč, (dnevna ali solnčna) svetloba, dan, ἐν φάει podnevi, φάοσδε, φόωσδε na svetlo, na dan, ἔτι φάους ὄντος dokler je še dan a) luč življenja, življenje, φάος ὁρῶ, βλέπω živim; b) javnost, εἰς φῶς φαίνω (λέγω) javno, odkrito povem; c) sreča, blagor, rešitev, zmaga, up; d) rešitelj, dika, ljubljenec. 2. plamenica, baklja, svetilnica, svetilka. 3. luč oči, vid; pl. oči.