Franja

bakhantk|a ženski spol (-e …) die Bacchantin

baccante

A) f

1. bakhantka, bakhantinja

2. ekst. strastna ženska

B) agg. knjižno divje strasten

Baccha, star. Bāca, -ae, f (gr. Βάκχη) bakhantinja, bakhantka, ženska, ki obhaja Bakhovo slavje s skrajno razposajenostjo in divjostjo: Pl., Ismariae celebrant repetita triennia Bacchae O.; kot slika: Ci. ep.; met.: Bacchis initiare aliquem L. posvetiti koga v Bakhovo bogoslužje.

bacchante [bəkǽnti] samostalnik
Bakhova svečenica; bakhantka

Bacchantin, die, (-, -nen) bakhantka

bàhant m, bàhantica ž (lat. bacchans) bakhant, bakhantka

Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.

Ēdōnī -ōrum, m (gr. Ἠδωνοί) Edonci, trakijsko ljudstvo, ki je živelo sprva zahodno, pozneje vzhodno od Strimona, znani častilci boga Bakha: H., Plin. — Od tod:

I. adj.

1. Ēdōnus 3 edonski, pesn. = trakijski, traški: Boreas V., iuga O.; subst.: Ēdōnus ī, m (Ἠδωνός) Edon, predel Pangejskega pogorja, ob katerem so prebivali Edonci: Plin.

2. Ēdōnis -idis, f (Ἠδωνίς) edonska, pesn. = traška: matres O.; kot subst. = Tračanka, bakhantka: Pr., Lucan. in Sil. (metr. Edŏnis).

— II. subst. Ēdŏnidēs -ae, m = Tračan: Edonides Eumolpus O.

maenad [mí:næd] samostalnik
menada, bakhantka

Maenas (maenas), f (gr. ἡ μαινάς besnica)

1. od Bakha navdušena ženska, menáda, bakhántka: Pr., Pers., Sen. tr., Sil., pogosto v pl. Maenadēs -um, f bakhántke, menáde: O.

2. od Kibele navdušena ženska, Kibelina svečenica: Cat.

3. Priapova svečenica v svetišču Dobre boginje (Bona dea): Iuv.

4. vedeževalka, prerokinja (o Kasandri): Pr., Sen. tr.

mēnade f mitol. menada, bakhantka

ménade ženski spol menada, bakhantka

Mimallonēs -um, f (Μιμαλλόνες, mak. beseda) = bakhántke: Stat. — Od tod adj. Mimalloneus 3 bakhántski: Pers.; subst. Mimallonis -idis, f (Μιμαλλονίς) bakhántka: O.

Bistonēs -um, (pesn.) acc. pl. -as, m (Βίστονες) Bistonci, traško ljudstvo v okolici Abdere in Diceje od Nesta do Bistonskega jezera: Plin.; pesn. = Tračani: Lucan., Val. Fl., Sil. Od tod adj.

1. Bistonis -idis, f (Βιστονίς) bistonska, pesn. = traška: ora, terra O., ales (= Procne Prokna, žena traškega kralja Tereja) Sen. tr.; subst. = Tračanka, zlasti traška bakhantka: H., Ps.-V. (Ciris).

2. Bistonius 3 (Βιστόνιος) bistonski: plagae Lucr.; pesn. = traški: aqua, Minerva (boginja zaščitnica bojevite Trakije) O., sarissae, viri O., tyrannus Lucan. ali rex Sid. = traški kralj Diomed (pri Ps.-V. [Culex] je rex Bistonius Terej), rupes Pr., aves Lucan. žerjavi, turbo Lucan. hud sever, chelys Cl. (o Orfejevi liri); subst. Bistonia -ae, f (sc. terra, Βιστονία) Bistonija = Trakija: Bistoniae magnus alumnus (= Orpheus) Val. Fl.

e͡uo͡e in e͡uho͡e, interj. (gr. εὐοί) juhej! radostni vrisk bakhantk: Enn., Pl., Cat., V., euhoe parce Liber H., „euoe Bacche“ sonat O. Od tod Euïus, Euhius -iī, m (ὁ εὔϊος) Evij, Evhij, Juhejskač, Bakhov vzdevek: Pl., Ci., Lucr. idr., Sithoniis non levis Euhius H.; fem. Euias, Euhias -adis (ἡ εὐιάς) Eviada, Evhiada, Juhejskačica = bakhantka, menada: ex somnis stupet Euhias H.