Franja

bukvic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (materina dušica) der Feld-Thymian, der Quendel; (čistec) die Betonie, der Heilziest

bȕkvica ž
1. bukvica, mlada bukev
2. bukvica, bukovica, bukov žir
3. zastar. vojaška, delavska knjižica

bȕkvica ž zastar. cirilski črkopis: čitati, očitati kome -u zmerjati, ozmerjati koga, brati komu levite

búkvica beech nut

búkvica¹ (-e) f

1. gozd. faggina

2. piccolo faggio

búkvica² (-e) f lingv. cirillico (diffuso in Bosnia)

búkvica ž
1. bukvica, bukov žir: nabirati -o
2. bukvić, bukvica, mlada bukva

búkvica ž bukvica, azbuka, ćirilski red slova

beech-nut [bí:čnʌt] samostalnik
botanika bukvica

faggiōla f žir, bukvica

prídiga ž (srvnj. predige, lat. praedicare)
1. propovijed, propoved, prodika, predika: nedeljska pridiga; imeti -o
držati propovijed, crkvenu besjedu (-sed-)
2. prodika, predika, bukvica, levite, grdnja, psovanje: narediti komu -o; doma bo spet pridiga

Vettōnēs (Vectōnēs) -um, m (Οὐέττωνες in Οὐέττονες) Vetón(c)i, ibersko pleme, ki je živelo v severozahodni Hispaniji in Luzitaniji: C., L., N., Lucan., Sil., Hier. Od tod subst.

1. Vettonia -ae, f Vetónija, ozemlje Vetonov: Prud.

2. vettonica (pozneje pokvarjeno betonica) -ae, f bot. čistec, starejše bukvica, betonika: Plin.

glāns, glandis, f (prim. gr. βάλανος)

I. vsak pečkat ali želodast plod, kakor datelj, kostanj, laški oreh idr. poseb. pa želod, žir (tudi kot živalska, zlasti prašičja hrana): bubus glandem prandio depromere PL., cadunt agitatā ilice glandes O., gl. iligna H., querna TIB., quernea et iliquea COL., fagea ali fagi PLIN. bukvica (= bukov žir), cassa PLIN.; occ. užitni želod, užitni žir, v starih časih človeška hrana: priusquam frumenti usus esset, antiqui homines glande (kolekt.) vixerunt CI., sic odium coepit glandis LUCR., glandibus vesci SERV. –

II. metaf. želodaste stvari,

1. krogl(ic)a iz svinca ali gline, svinčenka, kakršne so lučali pračarji: fusili ex argilla glandes fundis ... iacĕre coeperunt C., plumbea gl. LUCR., Q., pars eminus glande (kolekt.) aut lapidibus pugnare S., ne fluxā habenā volutetur in iactu glans L., pars maxuma glandes liventis plumbi spargit V., ociores ... excussae verbere glandes O., calido liquefactae pondere glandes LUCAN., glandes fundere AUCT. B. AFR., glandes in obsessos iaculari T.

2. glavica na moškem spolovilu: CELS.

serrātula -ae, f (demin. serrāta) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka = navadni čistec, starejše bukvica, srpec: Vettones in Hispania eam, quae Vettonica dicitur in Gallia, in Italia autem serratula, a Graecis cestros aut psychrotrophon, ante cunctas laudatissima PLIN.