Franja

boči|ti [ó] (-m)
boči se nad aufgewölbt sein über, etwas überspannen, sich schwingen über

bòčiti -īm
I. bočiti: bočiti prsa
II. bočiti se
1. bojevati se: hoće da se boči s Turcima
2. ekspr. dajati se, lasati se: bočiti se s profesorima
3. upreti se z rokami v boke: žene se bočile pred kućama i gledale
4. košatiti se, šopiriti se, postavljati se, delati se važnega: boči se kao da je pašu posjekao
5. ekspr. dajati se, mučiti se: otac je umro, a majka se boči sa sitnom dječicom

bóčiti voûter, rendre convexe, cambrer, cintrer

bóčiti (-im)

A) imperf. curvare, incurvare; inarcare:
bočiti obrvi inarcare le ciglia
bočiti pločevino curvare la lamiera

B) bóčiti se (-im se) imperf. refl. curvarsi; inarcarsi

bóčiti -im
I. bočiti: bočiti prsi, obrvi; klepar boči pločevino
II. bočiti se
1. prostirati se, širiti se: nad nami se boči jesensko nebo
2. vitoperiti se: les, deska se boči

bóčiti (se) to vault

bočiti to arch, to bend

bóčiti se se bomber, se voûter

bomber [bɔ̃be] verbe transitif (iz)bočiti; verbe intransitif

se bomber (iz)bočiti se
bomber le torse prsiti se, prevzetovati
se bomber de quelque chose (populaire) biti brez česa

bosseler [bɔsle] verbe transitif reliefno obdelovati kovino, bočiti, grbiti; deformirati z izboklinami, grbami

bosselé de collines gričevnat

bossuer [bɔsɥe] verbe transitif grbiti, delati grbe, bočiti

se bossuer grbiti se, dobiti grbe

camber [kǽmbə]

1. samostalnik
izboklina; naklon kolesa

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)bočiti (se)

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

concave [kɔnkéiv]

1. pridevnik
vbokel, jamičast, konkaven

2. samostalnik
vboklina, obok

3. prehodni glagol
bočiti

emboss [imbɔ́s] prehodni glagol
bočiti, grbiti; z reliefi krasiti, cizelirati; bogato (o)krasiti

arch² [a:č] prehodni glagol & neprehodni glagol
obokati; bočiti se

to arch one's back grbiti se

aufwölben izbočiti (sich se), bočiti se

ausbauchen bočiti se, izbočiti se, Technik Metallurgie napihniti se

boucler [bukle] verbe transitif zapeti (zapnem), zapreti; obkoliti; nakodrati (lase); familier zaključiti, dokončati; populaire zapreti (trgovine); verbe intransitif kodrati se; napraviti zanko; architecture bočiti se

boucler l'affaire (familier) končati zadevo
boucler la boucle končati vrsto del, ki pripeljejo do izhodiščne točke
boucler le budget uravnovesiti proračun dohodkov in izdatkov
boucler ses comptes zaključiti svoje račune
la boucler (populaire) molčati, držati jezik za zobmi
boucler la lourde (argot) zapreti vrata
boucler sa valise pripraviti svoj kovček
boucler le magasin zapreti trgovino
il a été bouclé au collège bil je zaprt v šoli (kazen)
être bouclé à la Santé biti zaprt v pariški ječi »la Santé«
la police a bouclé le quartier policija je obkolila mestno četrt
boucler un taureau vtakniti biku obroč v nos

bulge² [bʌldž] neprehodni glagol & prehodni glagol
bočiti se, nabrekniti; (na)basati; (po)pačiti, pačiti se; napihniti (se)

cope¹ [koup]

1. prehodni glagol
pokriti; obleči (v duhovniško obleko)
zastarelo bočiti se

2. samostalnik
duhovniška obleka, koretelj
arhitektura kupola, streha; nebesni obok; pokrivalo