Franja

bôd m, mn. bódovi
1. vbod: bod iglom, nožem; bod u bod u vezenju, šivenju; krupan, sitan bod; bod pred iglu, za iglu
2. bodalo: vojnici s -ovima na puškama
3. zbadanje: -ovi u prsima
4. točka: naša ekipa je na takmičenju skupila trideset bodova: broj bodova zavisi od kvadrature stana

bòd boda m bod: oster bod v prsih

bȃd m
1. bod, osten, palica z železno ostjo za poganjanje živine
2. železna konica na ostnu
3. morska čer

bodljáj m
1. bod, ubod: dražiti žival z -i
2. bod, probadanje: čutiti ostre -e v prsih

marche [marš] féminin

1. hoja, bod; pohod, marš; potek; napredovanje; koračnica; vožnja; (lov) sled; premikanje (ledenika)

2. stopnica

3. histoire marka, vojna (mejna) krajina

marche des débats potek debate
marche de départ, de palier najnižja, najvišja stopnica
marche en écrévisse rakova hoja
marche d'essai poskusna vožnja
marche forcée hitri, forsirani pohod (marš)
marche funèbre žalna koračnica
marche de la guérison proces zdravljenja
marche de la maladie potek bolezni
marche à vide, au point mort prazni tek
deux heures de marche dve uri hoda
mise féminin en marche spravitev v obrat, tek, pogon
enjamber deux marches à la fois prestopiti hkrati dve stopnici
être en marche biti v teku, v obratu, teči, funkcionirati
faire marche arrière obrniti (se), peljati se nazaj
mettre en marche spraviti v tek, v obrat, v pogon
se mettre en marche začeti obratovati, funkcionirati
ouvrir, fermer la marche korakati na čelu, na repu kolone

píka ž (stvnj. bicchan)
1. tačka: črne -e na papirju; pika na koncu stavka; narediti -o na i; dobiti črno -o pri šefu
2. poen, bod: tekmovalec je dosegel pet pik; pri izpitu je dobil deset pik
3. mrlja: imeti -e po obrazu
4. za -o je manjkalo
sasvim malo je nedostajalo; vse je do -e resnično
sve je istina do posljednjega slova; tako je, pa pika
tako je, pa kraj

poén m (fr. point) poen, bod, tačka

punctiō -ōnis, f (pungere) bodenje, vbadanje, (v)bod, zbadanje, zbodljaj: punctionem afferre Plin., caverna punctionis Ambr.; v pl.: laterum punctiōnes Plin. zbadanje, punctiones sentire Cels.

punctulum -ī, n (demin. k punctum) rahel (majhen) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj: miratur de brevi punctulo tantum incrementulum locupletis uteri Ap., Psychen innoxio punctulo sagittae suae suscitat Ap.

punctus -ūs, m in punctus -ī, m (pungere) bodenje, zbadanje, (v)bod, (v)bodljaj, zbodljaj: Plin., Ap.

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

pùnt punta m (it. punto) punt, tačka, bod: tekmovalec je dobil deset -ov

štih štiha m (nj. Stich) zastar.
1. bod, ubod: v pretepu je dobil globok štih
2. biti na -u
prvi izbaciti kartu; dobiti štih
jačom kartom pobiti slabije protivničke karte

tóčka ž
1. tačka: geometrijska, izletna, triangulacijska točka; prva točka sporeda; strateška točka; premakniti se z mrtve -e
2. bod, poen: drugi tekmovalec je dosegel največ točk

vbòd vboda m ubod, bod: vbod z iglo
ubod iglom; križni vbod
križni, krstati, unakrsni bod

bodònosan -sna -o ki prinaša točke (gl. bod): -i ofsajd