Franja

bet¹ [bet] neprehodni glagol & prehodni glagol (on, against)
staviti
ameriško misliti

sleng you bet! to se razume!
to bet away stavo zgubiti
to bet one's shirt vse tvegati
I bet you! seveda!; bodite prepričan(i)
I'll bet my life (a cookie, my boots, my hat, my bottom dollar) glavo stavim

bet² [bet] samostalnik
stava

to make (ali lay) a bet staviti
to take a bet stavo sprejeti
heavy bet visoka stava

bet [è] moški spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika (kocen) der Stiel

2. (gorjača) die Keule

bét maillet moški spol rond

bèt (gobe) stipe, stem

bèt (-á) m

1. mazza; clava:
neumen ko bet essere duro di testa

2. gambo (del fungo)
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom vivere prima da gran signore, poi fare vita da cani

bèt beta (bət) m
1. v. bat 1. sekira in bet; neumen ko bet
2. stručak: jurček ima bet in klobuk
3. enkrat z -om, drugič s psom
živjeti (-ve-) sad rasipno, sad jadno, siromašno

catēia -ae, f (gal.) pri Galcih in Germanih nekakšen metalni kij ali bet, dolžine lakti in obit z žeblji: V., Val. Fl., Sil., Gell., Serv., Isid.

clava ženski spol kij, bat, bet

drȕc m, drùcača ž pah, bat, bet: druc za gnječenje grožđa u čabru

fistūca (festūca) -ae, f (morda iz *fīgstu-ca: fīgere) orodje za zabijanje kolov ali nabijanje tlaka, zabijač, bet: Ca., tigna fistucis adigere C., Ca., Plin.

fūstis -is, abl. -ī in -e, m (sor. s con-fūtāre?) gorjača, krepelec, krepelo, palica, bet: Varr., Dig., cum fusti est ambulandum Pl., recisos portare fustes H.; kot pretepalo: male mulcati clavis ac fustibus Ci., inermem tribunum adoriuntur fustibus Ci., fustibus eum de fundo egit Ci., caput fuste dolat H.; v poljedelstvu: spicae melius fustibus cuduntur Col. (po drugih tunduntur); kot kaznovalno orodje, pri vojakih celo za usmrtitev: lascivi pueri: quos tu nisi fuste coërces, urgeris … H., formidine fustis H. iz strahu pred palico, sorte ductos fusti necat S., centurionem ob turpem ex acie fugam fusti percussit Vell., decimum quemque … sorte ductos fusti necat T., decimum quemque fusti ferire T.

Keule, die, (-, -n) kij (tudi Sport); bet, gorjača; bei Tieren, Fleischstück: stegno; Laborgerät: pestilo

malleus -ī, m

1. kladivo, tolkač, tolkalo, kij, bat, bet, poseb. za pobijanje darilnih živinčet: Pl., L., Suet., Amm., stupparius Plin. tolkalo, „tolč“ (za lan), tempora discussit malleus ictu O.; preg.: malleus sapientior manubrio Pl. (o človeku, ki se ima za pametnejšega od drugih), esse inter malleum et incudem Hier.

2. metaf. smrkelj, smrkavost (živinska bolezen): Veg.

martillo moški spol kladivo, tolkač, bat, bet

martillo de herrador kovaško kladivo
martillo de orejas izvlačilec žebljev
pez martillo (riba) kladivnica
a macha martillo močan, trden

rāmus -ī, m (iz *u̯rādmos; prim. rādīx, radius)

1.
a) veja, brstika, mladika, poganjek, mladica (naspr. stirps): Vulg., Eccl. idr., praetereuntes ramum defringunt arboris Ci., rami frondentes V., viridis O., nodosus, retorridus Sen. ph., ab eius (sc. cornūs) summo sicut palmae ramique late diffunduntur C. dlanaste razrasti, dlanasti razrastki.
b) pren.: non solum ramos amputare miseriarum, sed omnes radicum fibras evellere Ci., fortitudo, cuius patientia et perpessio et tolerantia rami sunt Sen. ph.
c) veja kot Herkulov bat, bèt, kij, gorjača: Pr.

2. sinekdoha
a) steblo, drevo: bacas dant rami V.
b) listje: tempora cingite ramis V.
c) (drevesni) sad, sadje, sadeži, ovočje: (sc. eos) rami atque venatus alebant V.

3. metaf.
a) posamezno trstno steblo, trst: Plin.
b) pl. rami roglja grške črke Υ (Pitagora ju je uporabil kot simbol za razpotje dveh različnih načinov nravstvenega življenja): et tibi quae Samios deduxit littera ramos surgentem dextro monstravit limite callem Pers., Pythagorae bivium ramis pateo ambiguis — Y Aus.
c) veja, odrastek, razrastek gorovja: mons Cambalidus, qui est Caucasi ramus Plin.
d) rokav reke: quodcumque ex his elegeris, amnis est; multos nihilominus [non] ignobiles ramos in aliud atque aliud litus exporrigit (sc. Nilus) Sen. ph.
e) veja = rod, sorodstvena linija, sorodstveno deblo, loza, panoga sorodstva: hoc satis? an deceat pulmonem rumpere ventis, stemmate quod Tusco ramum millesime ducis Pers.
f) kadilo: vobis rubra dabunt pretiosas aequora conchas, Indus ebur, ramos Panchaia, vellera Seres Cl.
g) moški spolni ud, penis: Prud., puerum mulieri praestare noenu scis, quanto siet melior cuius vox gallulascit, cuius iam ramus roborascit? Nov. fr.
h) odcep, razcep, veja, vod vodovoda: ramus Augustae (sc. aquae) Front., sublatis eiusmodi ramis (veje, odcepi cevi) Front.

stáva (za denar itd.) bet; (stavljen denar) bet, wager, stake; tiskarstvo (stavek) composition

kot za stávo (tekmovanje) briskly, energetically, speedily
visoka stáva heavy bet
dobiti stávo to win a bet
sprejeti stávo to take a bet
izgubiti stávo to lose one's bet (ali stake)
skleniti stávo to wager
stáve so prepovedane v klubu betting is forbidden at the club
delati kot za stávo to work full out
lokal za športne stáve betting shop
kdor sklepa stáve punter, gambler, wagerer

Stiel, der, (-/e/s, -e) ročaj, držaj; bei Äxten: toporišče; Pflanzenkunde steblo; beim Obst, bei Blättern: pecelj; bei Pilzen: bet; Baukunst, Architektur soha; Luftfahrt oporna vez

stipe [stáip] samostalnik
botanika bet (gobe); steblo (praproti)

tȁra ž dial.
1. bat, bet, kij, macelj
2. statve
3. masetnik, maslene tropine