Franja

belgij|ec [é] moški spol (-ca …) konj: der Belgier, der Brabanter

Belgij|ec [é] moški spol (-ca …) der Belgier

Belgijec samostalnik
(prebivalec) ▸ belga

bélgijec -jca m belgijanac, belgijski konj

Bélgijec -jka Belgian, Belgian woman, pl -men

Bélgijec, -ijka Belge moški spol, ženski spol

belgijec cheval moški spol (de race) belge

Bélgijec (-ijca) | -ijka (-e) m, f

1. geogr. belga

2. m pog.
belgijec (belgijski konj) cavallo di razza belga

Bélgijec, Bélgijka; bélgijski belga (mf)

Bélgijec -jca m., бельгі́єць -йця ч.

Bélgijec -jca m (-jka -e ž) belgian (-că)

bēlga

A) agg. (m pl. -gi; f pl. -ghe)

1. geogr. belgijski

2.
razza belga veter. belgijska pasma

B) m, f (m pl. -gi) geogr. Belgijec, Belgijka

Belgae -ārum, m Belgijci, skupno ime vseh germanskokeltskih ljudstev med Marno, Seno in Renom: C., Mel., Plin., T.; sg. (kolekt.) Belga -ae, m Belgijec: Lucan., Cl., Sid. Od tod adj. Belgicus 3 belgijski: esseda V., calami Plin., Gallia Belgica Plin. = subst. Belgica -ae, f: Plin., T. belgijska Galija, Belgija; subst. Belgium -iī, n Belgij, zahodni del belgijske Galije: C., Hirt.

belgián -ă (-i, -e)

I. adj. belgijski

II. m/f Belgijec (-jka)

Belgier, der, (-s, -) Belgijec

бельгиец m Belgijec

бельгі́єць -йця ч., Bélgijec -jca m.

belga belgijski

belga m Belgijec

belge [bɛlž] adjectif belgijski

Belge masculin, féminin Belgijec, -jka
roi masculin des Belges belgijski kralj