Franja

bančnik moški spol (-a …) der Banker, der Bankier

bánčnik banker

bánčniški bank(-), banking

bánčnik banquier moški spol , financier moški spol

bánčnik (-a) m

1. funzionario di banca; esperto bancario

2. (bankir) banchiere

bánčnik m bankar

bánčnik banquero m

bánčnik -a m., банкір -а ч.

banchér -i m bančnik, bankir

bànkār -ára m bankir, bančnik

Banker, der, (-s, -) bančnik

banquier [bɑ̃kje] masculin bančnik, bankir; oseba, ki daje denar; oseba, ki ima banko (pri igri)

financier¹ [finǽnsjə, fainǽnsjə] samostalnik
finančnik, bančnik, kapitalist

Finanzier, der, bančnik, finančnik

finanziēre m

1. finančnik; ekonomist; bančnik

2. financar, pripadnik finančne straže, finančne policije

negōtiātor -ōris, m (negōtiārī)

1. veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: mercator an negotiator an arator an pecuarius Ci., negotiatoribus comis, mercatoribus iustus Ci.

2.
a) (v cesarski dobi) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik: aliquis sordidae mercis negotiator Q., melius aditus portusque per commercia et negotiatores cogniti T., praeclusit cunctos negotiatores Suet., Protarchi negotiatoris filius Iust., negotiatore natus Iust., n. vestiarius, frumentarius Icti., trucidati negotiatores Vell., negotiatoribus maximam immunitatem dedit Lamp.
b) upravnik trgovine, poslovodja, nadzornik: Labeo ap. Dig., quos (sc. homines armatos) … partim a negotiatoribus coëgerat C.

negōtior -ārī -ātus sum (negōtium)

1. kupčevati, tržiti, trgovati na debelo, ukvarjati se s prekupčevanjem (s preprodajo), ukvarjati se z denarništvom (s financami, z denarno trgovino, z bančništvom): Curius, qui Patris negotiatur, multis et magnis de causis a me diligitur Ci., cum se Syracusas otiandi … non negotiandi causā contulisset Ci., equites Romani in Asia negotiati sunt Ci., quod in Gallia negotiatus erat S., qui illic negotiarentur C. ki so se tam ukvarjali s finančništvom = ki so za obresti posojali denar (ali pa nakupovali žito), circumspiciebam, in quod me mare negotiaturus immitterem Sen. ph.

2. sploh kupčevati, tržiti, trgovati: cives Romani negotiandi causa in Gallia constiterant C., sed etiam aviditate praedae ea facinora fiebant, quia negotiandi ferme causa argentum in zonis habentes in commeatibus erant L., ut negotiari possis, aes alienum facias oportet Sen. ph. — Od tod subst. pt. pr. negōtiāns -antis, m
a) veletrgovec, menjalec, bančnik, bankir: praefecturam petivit, negavi me cuipiam negotianti dare Ci. ep.
b) sploh trgovec, prekupčevalec, poslovnež, trgovski posrednik, prodajalec, kupec, obrtnik: negotiantes in basilica Vitr., alia enim dare debemus faeneranti alia colenti agrum, alia negotianti Sen. ph., aratores ac negotiantes Suet.

3. pren. tržiti s čim = ukvarjati (baviti) se s čim, dobiček imeti od česa: animā statim nostrā negotiari Plin.

nòvčār -ára m zastar.
1. denarnik
2. bančnik

trapezita m (pl. -ti) ekon. hist. bančnik (v stari Grčiji)

банкі́р -а ч., bankír -ja m., bánčnik -a m.

bánkar (-ja) m glej bankir | bančnik