Franja

azur moški spol (-a …) der Azur

azur [azür] masculin sinjina, modrina

azur du ciel nebesna modrina
la Côte d'Azur Azurna obala

àzūr azúra m (fr. azur < it. azzurro) azur, nebesna sinjina

Azur, der, modrina, azur

azúr azure; azure colour

azúr (-ja) m

1. knjiž. azzurro, colore azzurro

2. cielo azzurro

azúr -a m (fr. azur < it. azzurro) azur, nebesko plavetnilo

azúr azul m celeste

azúr -uri n modrina, sinjina

azzurro

A) agg.

1. sinji, moder:
un cielo azzurro sinje nebo
occhi azzurri modre oči

2. šport
la squadra azzurra italijanska reprezentanca, azuri

B) m

1. modrina, sinjina, azur:
l'azzurro del cielo nebesna modrina, modrina neba

2. šport član italijanske reprezentance:
gli azzurri italijanska državna reprezentanca

modrin|a ženski spol (-e …) das Blau, der Azur
nebesna modrina das Himmelblau, der Azur
bolezen lesa: die Bläue, die Blaufäule

modrína bleu moški spol , couteur bleue , (neba) azur moški spol

temna modrilna bleu foncé moški spol

sínji bleu ciel, azur(é), d'azur

sinjína bleu moški spol , azur moški spol

лазурь f azur, sinjina

azúren de azur, celeste

Azurna obala Costa f Azul

Azurna obala stalna zveza
(obala v Franciji) ▸ Azúr-part
Sopomenke: francoska riviera, francoska Riviera

móder 1 (barva) bleu

moder kot morje bleu marine
moder kot nebo, nebesno moder bleu ciel, azur(é)

nebésen du ciel, céleste

nebesno moder bleu ciel, azur(é)
štiri nebesne strani les quatre points cardinaux
nebesno telo (astronomija) corps moški spol céleste

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).