Franja

avtoritativ|en (-na, -no) autoritativ

avtoritativen pridevnik
1. (odločen; vpliven) ▸ autoritatív, autoriterČlovek lahko sklepa, da je gospod župan preveč avtoritativen in se ga svetniki bojijo. ▸ Feltételezhető, hogy a polgármester úr túlzottan autoriter, és a tanácstagok félnek tőle.

2. (zanesljiv; verodostojen) ▸ autoritatív, hitelesLiteratura na to vprašanje ne zmore dati avtoritativnega in dokončnega odgovora. ▸ Erre a kérdésre az irodalom nem tud hiteles és végleges választ adni.

3. (diktatorski) ▸ tekintélyelvű, autoriter, parancsuralmiKitajska pozna zelo avtoritativen hierarhični sistem vladavine. ▸ Kínára a rendkívül autoriter, hierarchikus kormányzási rendszer jellemző.

avtoritatíven authoritative

avtoritatívno mnenje an authoritative opinion
to je edino avtoritatívno delo o tem vprašanju it is the only authoritative work on the question
njegovo mnenje je avtoritatívno his opinion is regarded as conclusive
avtoritativno prislov masterfully, without paying heed to protests

avtoritatíven autoritaire, qui fait autorité

avtoritativna politika politique ženski spol autoritaire
avtoritativna kritika critique ženski spol qui fait autorité

avtoritatíven (-vna -o) adj. autorevole

avtoritatíven -vna -o autoritativan

avtoritatíven autoritativo

avtoritatíven -vna -o prid. autoritar

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

autorevole agg. ugleden, vpliven; avtoritativen; verodostojen, zanesljiv:
un personaggio autorevole ugledna osebnost
notizia di fonte autorevole vest iz zanesljivega vira

autoritativ avtoritativen

ȁutoritatīvan -vna -o avtoritativen: -o lice

autoritativo avtoritativen, merodajen

grave

A) agg.

1. težak:
carico grave težek tovor
sentirsi la testa grave per il raffreddore imeti težko glavo od prehlada
avere le palpebre gravi di sonno imeti težke veke od zaspanosti

2. knjižno obremenjen, natovorjen, obtežen:
essere grave di responsabilità imeti težko odgovornost
essere grave d'anni imeti jih na grbi, biti star

3. nizek (glas):
nota grave nizka nota
accento grave jezik krativec, gravis

4. resen, težaven, težak, hud:
un grave disagio huda nadloga
persona grave nadležna, sitna oseba
accusa grave težka obtožba
essere in grave pericolo biti v hudi nevarnosti
macchiarsi di un grave delitto omadeževati se s hudim zločinom
malato grave težek bolnik

5. pren. avtoritativen, strog, premišljen, preudaren, resen:
atteggiamento grave preudarno vedenje

6. zadržan, važen, pomemben, vzvišen:
voce grave pridvignjen glas
stile grave svečan, vzvišen slog

B) m

1. fiz. telo:
caduta dei gravi padanje teles

2. važno, naduto, pomembno, vzvišeno vedenje:
stare sul grave delati se važnega

impératif, ive [ɛ̃peratif, iv] adjectif zapovedovalen, oblasten, avtoritativen, ukazujoč; nujno potreben, nujen; masculin, grammaire velelnik; absolutna potreba, nujnost

ton masculin impératif zapovedujoč ton
besoins masculin pluriel impératifs nujne potrebe

influent, e [ɛ̃flüɑ̃, t] adjectif vpliven; ugleden, avtoritativen, pomemben

critique masculin influent ugleden kritik
personnage masculin très influent zelo pomembna osebnost

magisterial [mædžistfəriəl] pridevnik (magisterially prislov)
sodniški; uraden, pristojen; gospodovalen, ukazovalen, avtoritativen

oracular [ɔrǽkjulə] pridevnik (oracularly prislov)
preroški
figurativno nejasen, zagoneten, v ugankah
figurativno avtoritativen, pristojen (človek)

pète-sec [pɛtsɛk] adjectif, invariable gospodovalen, avtoritativen; masculin avtoritativna, rezka oseba

raide [rɛd] adjectif tog, odrevenel, okorel; napet (tudi figuré); figuré nepopustljiv, neuklonljiv; avtoritativen, trd, oster; trmast, trdovraten; strm; močan; drzen; populaire neverjeten, presenetljiv; argot, militaire bolan; adverbe strmó; brutalno; nenadoma; masculin, argot bankovec za 1000 frankov; žganje

mener raide quelqu'un zdelati, pestiti koga
(se) tenir raide trdovratno se upirati
tomber raide mort, être tué raide zrušiti se mrtev
être, danser sur la corde raide biti v težavnem, nevarnem položaju
(populaire) être raide, étre raide comme un passe-lacet biti brez cvenka, brez denarja
se tenir raide comme un échalas držati se togo, ko kol
corde féminin raide toga vrv
eau-de-vie féminin raide močno žganje
histoire féminin raide presenetljiva zgodba
une scène raide dans le roman drzna, opolzka scena v romanu
sentier raide strma steza
ce sentier grimpe raide ta steza se strmo vzpenja