Franja

avtohton [ó] (-a, -o) autochthon; (domač) alteingesessen, bodenständig; divjad: heimisch
avtohtoni prebivalci Ureinwohner množina

avtohtón autochthon, pl -ons, -ones

avtohtón autochtone moški spol , aborigène moški spol

avtohtón (-a) m (domačin, praprebivalec) aborigeno, indigeno, autoctono

avtohtón (-a -o) adj.

1. (domač, prvoten) autoctono:
avtohtono prebivalstvo popolazione autoctona

2. knjiž. (izviren, samonikel) originale, spontaneo

avtohtón m (gr. autóchthon) autohton, starosjedilac -sedelac, urođenik

avtohtón -a -o autohton, starosjedilački -sedelački, urođenički

avtohtón² -a m., автохто́н -а ч.

avtohtón¹ prid., тубі́льний прикм.

avtohtón -a -o prid. autohton

автохто́н -а ч., domačín -a m., avtohtón -a m.

aborigén -ă (-i, -e)

I. adj. prvoten, avtohton

II. m prvotni prebivalec, domorodec, staroselec

alteingesessen star, že dolgo tu stanujoč; Bevölkerung: avtohton, staroselski

autochthon avtohton

autochtone [-ktɔn] adjectif domač, avtohton; masculin prvotni prebivalec, pranaseljenec, staroselec; domačin

autōctono

A) agg. avtohton, domač, prvoten:
popolazioni autoctone avtohtono prebivalstvo

B) m avtohton, domačin, staroselec, praprebivalec

autóctono avtohton, prvoten

autóctonos m pl staroselci, prvotni prebivalci

autòhtōn, autòhton -a -o (gr. chthon) avtohton, prvoten, domač: -o stanovništvo

autohtón -ă (-i, -e) adj. avtohton, prvoten, domač

bodenständig domač, avtohton