Franja

astronomsko leto stalna zveza
astronomija (obdobje) ▸ csillagászati év

astronomsko poletje stalna zveza
astronomija (obdobje) ▸ csillagászati nyár

astronomicamente avv. astronomsko

Sternort, der, Astronomie astronomsko mesto

anno m leto:
anno astronomico astronomsko leto
anno bisestile prestopno leto
anno civile koledarsko leto
anno lunare lunino leto
anno luce svetlobno leto
anno siderale zvezdno leto
anno solare sončno leto
anno accademico študijsko leto
anno santo sveto leto
anno scolastico šolsko leto
l'anno corrente tekoče leto
l'anno nuovo novo leto
l'anno prossimo prihodnje leto
l'anno scorso, passato lansko leto, lani
di anno in anno iz leta v leto
di qui a un anno čez leto dni
Capo d'anno Novo leto
entro l'anno v tem letu
un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
buon anno! srečno novo leto!
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
anni fa, anni or sono pred leti
un uomo di trent'anni tridesetleten moški
compiere gli anni dopolniti leta
i verdi anni mlada leta
avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
portare bene gli anni skrivati leta
i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let

astronomsk|i [ó] (-a, -o) astronomisch
astronomska enota astronomija astronomische Einheit
astronomsko mesto der Sternort
figurativno astronomisch, riesig
astronomska cena der Mondpreis

astronomski pridevnik
1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiaiDanes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

2. (zelo visok) ▸ csillagászatiPredvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
Sopomenke: oderuški

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

mest|o² [é] srednji spol (-a …)

1. (kraj) der Platz, -platz (izkrcanja Landungsplatz, pristanka Landeplatz, zasilnega pristanka Notlandeplatz, požara Brandplatz); (točno mesto) die Stelle, -stelle (najdbe Fundstelle, požara Brandstelle, agronomija in vrtnarstvo sajenja Pflanzstelle); (lokacija) der Ort, -ort (astronomsko Sternort, namembno Bestimmungsort)
mest nesreče die Unglücksstelle, der Unglücksort, Unfallort
mesto zločina pravo der Tatort
na licu mesta (na kraju samem) an Ort und Stelle
pravo ogled na licu mesta der Lokaltermin
na več mestih vprašati: verschiedenerorts
na istem mestu gleichenorts

2. (točka) na telesu: die Stelle (boleče schmerzende, wunde), Körperstelle, -stelle (cepljenja Impfstelle, odvzemno Entnahmestelle); na rastlini, stroju ipd.: die Stelle, -stelle ( agronomija in vrtnarstvocepilno Veredelungsstelle, gnilo Faulstelle, dozirno Dosierstelle, mazalno tehnika Schmierstelle, nanašanja Auftragsstelle)
na več mestih oguljen ipd.: an mehreren/verschiedenen Stellen

3. (citat) die Stelle, (mesto citata) der Ort (navedeno angeführte Stelle, na navedenem mestu am angeführten Ort, n.n.m. a.a.O., citirano Belegstelle, Textstelle, iz biblije Bibelstelle, iz pisma Briefstelle)

4. (urad, izpostava) die -stelle (kontrolno Kontrollstelle, kontrolno na tleh letalstvo Bodenstelle, merilno [Meßstelle] Messstelle, obračunsko Abrechnungsstelle, Verrechnungsstelle, odvzemno Entnahmestelle, plačilno Zahlstelle, predajno Übergabestelle, sprejemno Aufnahmestelle, izdajno Ausgabestelle, stroškovno Kostenstelle)
volilno mesto Wahlstelle

5. matematika die -stelle (decimalno Dezimalstelle, desetic Zehnerstelle, enic Einerstelle, stotic Hunderterstelle, tisočic Tausenderstelle …)

6. lingvistika die Stelle, -stelle (prazno Leerstelle)

7.
mesto in vloga der Stellenwert

8.
na mestu : (tam) an Ort und Stelle
biti na mestu zur Stelle sein
(takoj) auf der Stelle, vom Fleck weg, vom Platz weg, odpustiti: fristlos; (v redu) am Platz, (primeren) geboten, angebracht, angezeigt
ne na mestu fehl am Platz, unangebracht, nicht angebracht/angezeigt
na (tvojem/njenem) mestu an (deiner/ihrer) Stelle
na pravem mestu am rechten Ort, figurativno auf dem rechten Fleck
na nepravem mestu (premaknjen) verlagert, figurativno am falschen Fleck
stopicati na mestu auf der Stelle treten (tudi figurativno)
na prvem mestu an erster Stelle
figurativno biti na komandnem mestu am Drücker sitzen
dati na mesto aufstellen, hinstellen, nazaj: zurückstellen
premakniti se z mesta figurativno ins Rollen kommen, [vorwärtskommen] vorwärts kommen
ne premakniti se z mesta nicht vom Fleck kommen, nicht von der Stelle kommen

9. višje/najvišje mesto:
na najvišjem mestu, z najvišjega mesta höchstenorts
na višjem mestu höheren Ortes

opazovánje observation ženski spol , surveillance ženski spol , examen moški spol , contrôle ženski spol

astronomsko, vremensko opazovanje observation astronomique, météorologique
dar za opazovanje don moški spol (ali esprit moški spol) d'observation
opazovanje narave étude ženski spol de la nature
poslati bolnika na opazovanje envoyer un malade en observation (ali en surveillance)
vzeti na opazovanje prendre sous son contrôle

opazovánje observación f

astronomsko, vremensko opazovanje observación astronómica, meteorológica
dar opazovanja don m de observación

polétje (-a) n

1. estate:
suho, vroče poletje estate arida, calda
umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
astronomsko poletje estate astronomica
babje, indijansko poletje estate indiana
Martinovo poletje estate di S. Martino
pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni

2. pren. maturità:
pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze

salire^*

A) v. intr. (pres. salgo)

1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati

2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo

3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah

spropōsito m

1. pomota; neumnost:
a sproposito nepremišljeno, o nepravem času
dire degli spropositi prazne, neumne klatiti
fare uno sproposito ustreliti kozla

2. kup; ogromno; velikanska vsota:
pagare qcs. uno sproposito plačati astronomsko vsoto za kaj