Franja

Asírec; asírski Assyrian

Asírija Assyria

Asírec; asírski asirio (m)

asirsk|i (-a, -o) assyrisch

asirski pridevnik
v zgodovinskem kontekstu (o Asiriji in Asircih) ▸ asszírPovezane iztočnice: Asirsko kraljestvo

asírski assyrien

asírski (-a -o) adj. hist., geogr. assiro

asírski -a -o asirski

asirio asirski

asirio m Asirec; asirščina

assiro

A) agg. geogr., hist. asirski

B) m (f -ra) geogr., hist. Asirec, Asirka

assyrien, ne [asirjɛ̃, ɛn] adjectif asirski; masculin asirščina

Assyrien, ne masculin, féminin Asirec, -rka

assyrisch asirski

Mēdī -ōrum, m (Μῆδοι) Médijci, pesn. tudi = Pêrzijci, Asírci, Párti: Ci., N., H., Cu., Iust. Sg. Mēdus -ī, m Médijec, pesn. tudi = Pêrzijec: N., H., Val. Fl. — Od tod subst. Mēdia -ae, f (Μηδία) Médija, dežela jugozahodno od Kaspijskega jezera med Armenijo, Partijo, Hirkanijo in Asirijo; glavno mesto Ecbatana: V., N., Plin., Iust.; adj. Mēdus 3 médijski, pesn. tudi = pêrzijski, asírski: Hydaspes V., acinaces H., flumen H. Evfrat, sagittae Pr.; Mēdicus 3 (Μηδικός) médijski, tudi = pêrzijski, asírski: vestis N., Cu., arbor Plin. pomarančno drevo, pomarančevec, oranževec, māla Plin. pomaranče, oranže, citrone, dea Aus. Nemezis, ki je iz paroškega marmorja; subst. Mēdica -ae, f (sc. herba, gr. Μηδική) médijska (iz Médije pripeljana) detelja, metéljka, lucérnka, nemška detelja (Medicago sativa Linn.): Ca., Varr., V., Plin., Col., Isid.

ассирийский asirski

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

Asurbanipal samostalnik
zgodovina (asirski kralj) ▸ Assur-bán-apli [asszír király] ▸ Asszurbanipál [asszír király]

Ašurbanipal samostalnik
zgodovina (asirski kralj) ▸ Assur-bán-apli [asszír király] ▸ Asszurbanipál [asszír király]

Cinyras -ae, acc. -am in -ān, voc. -ā m (Κινύρας) Kinira,

1. asirski kralj, čigar ošabne hčere je Junona spremenila v stopnice svojega svetišča: O.

2. mitični svečenik v ciprskem Pafu, Apolonov ljubljenec, Afroditin svečenik, oče Mire (Myrrha) in Adonisa, ki mu ga je rodila Mira, po tem se je usmrtil: O., Hyg., T. Od tod adj. Cinyrēius 3 Kinirov: virgo (= Myrrha) O., heros ali iuvenis (= Adonis) O. Cinyraeus 3 Kinirov, kinirski: Cyprus Lucan., Cinyrēus 3 Kinirov, kinirski: germina (= mire) Stat.

Sardanapallus (Sardanapālus) -ī, m (Σαρδανάπαλ(λ)ος) Sardanapál, mehkužni zadnji asirski kralj; ob uporu, ki je izbruhnil zoper njega, se je sam sežgal na grmadi z vsemi svojimi ženami in zakladi: CI., O., VAL. MAX., GELL., IUV., IUST., SID., FEST.; apelat. = mehkužnež, mehkužnik: MART. Od tod adj. Sardanapālicus 3 sardanapálski: Sardanapalicum in morem prandēre SID.

Σαρδανάπαλ(λ)ος, ὁ asirski kralj (okr. 880 pr. Kr.).

συριη-γενής 2 (γίγνομαι) asirski, v Asiriji narejen ἅρμα.