Franja

asindeton moški spol (-a …) das Asyndeton

asìndeton m, asìndet m, asindètōn -óna m (gr. asyndeton) lit. asindeton, brezvezje

asindeton samostalnik
pesništvo (retorična figura) ▸ aszindeton

asíndeton asyndeton

asíndeton (-a) m lit. (brezvezje) asindeto

asíndeton m (gr. asýndeton) asindeton

asíndeton moški spol brezvezje

asindeto m lit. brezvezje, asindeton

asyndeton [æsíndətən] samostalnik
brezvezje, asindeton

brezvézje s asindeton, asindet

disiūnctiō (dīiūnctiō) -ōnis, f (disiungere, dīiungere)

I. ločitev, ločenost, oddaljenost: in tanto luctu meorum, tanta disiunctio ne Ci., ut non statim alienatio disiunctioque facienda sit Ci.

— II. pren.

1. različnost: animorum, sententiae Ci.

2. occ.
a) (= διεζευγμένον) α) log. izključitev, ločilni (razstavni) stavek, protistava, dialektična oblika protistavkov, razstavna oblika zaključka: Dig. idr., cum traditum sit in omnibus diiunctionibus, in quibus „aut etiam aut non“ poneretur, alterum utrum verum esse Ci. β) ret. brezvezje, asindeton: Ci., Corn.,
b) (= συνωνυμία) enakopomensko (sinonimno) izražanje: Q. (IX, 3, 45).
c) gram. (= διαστολή) ločilno znamenje, ločilo: Prisc.

dissolūtiō -ōnis, f (dissolvere)

1. razkrojitev, razkroj, razpad: d. naturae Ci. = smrt, stomachi (driska) Plin., navigii T. razpad, geniculorum Vulg. oslabelost, tresavica.

2. pren.
a) odprava, preklic, uničenje: iudiciorum, legum omnium Ci., imperii T.
b) zavrnitev, ovrženje: Corn., d. criminum Ci.; v pl.: dissolutiones argumentorum Vulg.
c) duševna oslabelost, slabost, pomanjkanje samozavesti: remissio animi ac d. Ci. ep., d. animorum Sen. ph.; abs.: d. et languor Sen. ph.
č) govorna podoba izpuščanje veznikov, brezvezje, asindeton: Ci., Q.