Franja

arzénov; arzénast arsenic; arsenious; arsenical

arzenov [é] (-a, -o) Arsen- (kršec der Arsenkies, trioksid das Arsentrioxid, das Arsenik; sulfidi Arsensulfide množina, kislina die Arsensäure)

arzenov pridevnik
kemija (o arzenu) ▸ arzén, arzénes

arzénov (-a -o) adj. kem. di arsenico, arsenico; arsenioso:
arzenova kislina acido arsenioso
arzenov strup acqua tofana
min. arzenov trisulfid orpimento

arzénov -a -o arsenov: arzenov kršec, arzenov vodik

arsenic [á:snik]

1. samostalnik
kemija arzen, arzenik

2. pridevnik
arzenov

arsenicale agg. kem. arzenov

arsenicato

A) agg. kem. arzenov

B) m kem. snov, ki vsebuje arzen

arsēnico

A) m kem. arzen (As)

B) agg. (m pl. -ci) arzenov:
acido arsenico arzenova kislina
anidiride arsenica arzenik

àrsēnskī -ā -ō arzenski, arzenov: -a kiselina

Arsenkies, der, arzenov kršec

orpiment [ɔ́:pimənt] samostalnik
mineralogija avripigment, rumeni arzenik
kemija arzenov trisulfid

orpimento m kem. arzenov trisulfid

realgar [riǽlga:] samostalnik
kemija realgar, arzenov disulfid

realgar m miner. realgar, rdeči monoklinski arzenov sulfid

arzénikov, arzénov arsenical, arsénique, arsénieux

arzenova kislina acide arsénique
arzenova spojina composé moški spol arsenical

krš|ec moški spol (-ca …) der Kies (arzenov Arsenkies, bakrov Kupferkies, magnetni Magnetkies, železni Eisenkies)