Franja

aristotelsk|i [ó] (-a, -o) aristotelisch

aristotelski pridevnik
(o Aristotelovi filozofiji) ▸ arisztotelésziSopomenke: aristotelovski

aristotélski (-a -o) adj. filoz. aristotelico:
aristotelska logika logica aristotelica

aristótelski -a -o (gr. Aristotéles) aristotelski

Aristotelēs -is in-ī, acc. -em in-ēn, m (Ἀριστοτέλης) Aristotel, slavni filozof iz mak. mesta Stagire, sin Nikomaha, osebnega zdravnika mak. kralja Aminta, Platonov učenec; živel je od l.367 do 347 v Atenah, po l.343 je kot vzgojitelj Aleksandra Vel. bival na mak. dvoru in naposled od l.335 do322 zopet v Atenah kot načelnik peripatetske šole, ki jo je bil ustanovil: Varr., Ci., Q., Ap. Od tod adj.

1. Aristotelēus (Aristotelīus) 3 (Ἀριστοτέλειος) Aristotelov, aristotelski: vis, ratio Ci.

2. Aristotelicus 3 =Aristoteleus: Aug.

aristotelian [æristətíljən] pridevnik
filozofija aristotelski

aristotēlico

A) agg. filoz. Aristotelov, aristotelski

B) m filoz. aristotelik

peripatetic [peripətétik]

1. pridevnik (peripatetically prislov)
peripatetičen, aristotelski; ki hodi okrog
figurativno dolgovezen

2. samostalnik
filozof Aristotelove šole
šaljivo (trgovski) potnik

Aristótel Aristotle

aristótelski filozofija Aristotelian

aristotelovski pridevnik
(o Aristotelovi filozofiji) ▸ arisztotelészi
Sopomenke: aristotelski