Franja

aristofánski (-a -o) adj. lit. aristofanesco

aristófanski -a -o (gr. Aristophánes) aristofanski

aristofanesco agg. (m pl. -chi)

1. lit. aristofanski

2. drzen, ujedljiv, satiričen:
umore aristofanesco ujedljivo razpoloženje

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

aristophanic [æristɔfǽnik] pridevnik
aristofanski
figurativno šaljiv, vesel, veder