Franja

argonávtski (-a -o) adj. mitol. degli argonauti

argonávtski -a -o argonautski

Argō¹ -ūs, acc. in abl.-ō, heterocl. acc. tudi Argōn (Pr.), f (Ἀργώ) Argo (gen. Arge), ladja, s katero je Jazon s svojimi tovariši plul v Kolhido po zlato runo: V., O., Pr. idr.; od Minerve kot „ladja Argo“ uvrščena med zvezde: Ci. (Arat.), Hyg., Col. Od tod adj. Argōus 3 (Ἀργῷος) Argin, argonavtski: remex H., columba Pr., mālus, ratis, vela Val. Fl.; subst. Argonautae -ārum, m (Ἀργοναῦται) argonavti (= Jazon in tovariši): Varr., Ci. idr., porticus ali spatia Argonautarum Mart. argonavtsko stebrišče v Rimu s podobami argonavtskih dogodkov; glede na ἀργός (len, brezdelen) rabi Mart. (III, 67, 10) v besedni igri ime Argonautae v pomenu „leni mornarji“: non nautas puto vos, sed Argonautas.— Od tod subst. Argonautica -ōrum, n(Val. Fl.) Argonavtika, pesnitev o potovanju argonavtov.

Calaïs -idis, acc. -in in -im, abl. -ī in -ide, m (Κάλαϊς) Kalaid, Borejev krilati sin, ki je z bratom Zetom na argonavtski plovbi pregnal Harpije: O., Pr. idr.

2. samogovoreče ime (καλός) nekega lepega mladeniča: sidere pulchrior H.