apretírati -ètīrām (fr. apprêter) teh. apretirati
apretírati (blago) to dress; to finish; to starch
apretírati (-am) perf., imperf. tekst., usnj. apprettare
apretírati -am (fr. apprêter) apretirati, apretovati
apretírati aprestar; dar el apresto (tkaninam a las telas) ; aderezar
aderezar [z/c] urediti, pripraviti; voditi; opremiti; kuhati, pripraviti (jedi); okrasiti; apretirati
aderezarse pripraviti se, olepšati se
apparecchiare v. tr. (pres. apparecchio)
1. urediti, pripraviti:
apparecchiare la tavola pogrniti, pogrinjati, pripraviti mizo
2. absol. pogrniti mizo
3. tehn. apretirati
apprêter [-te] verbe transitif pripraviti, urediti; apretirati; izgladiti; začiniti
apprêter les mets pripraviti jedi
apprêter une étoffe, un cuir, une peau, du papier apretirati blago, usnje, kožo, papir
s'apprêter pripravljati se; obláčiti se
s'apprêter au départ, à partir pripravljati se za odhod
elle s'apprête pour le bal obláči se za ples
je m'apprêtais à (sortir) ravno sem se pripravljal, da (grem ven)
apprettare v. tr. (pres. apprētto) tekstil apretirati
aprestar pripraviti, apretirati (blago)
aprestarse (a) namerjati
dress*2 [dres]
1. prehodni glagol
obleči, oblačiti; obuti, obuvati; pripraviti, pripravijati; obdel(ov)ati; obseči, obsegati; začiniti; (o)krasiti; (po)česati; lepotičiti; pristriči, prirezovati; oplemeniti (rudo); obvez(ov)ati (rano); strojiti; (o)brusiti; (ob)tesati, apretirati
vojska vzravnati (vrste); oskubsti
2. neprehodni glagol
obleči, obuti se; česati, lepotičiti se
vojska zravnati se
to dress by the right (left) na desno (levo) se vzravnati
to dress s.o.'s hide pretepsti koga
dressed up to the nines kakor iz škatlice oblečen
to dress the ranks vzravnati vrste
to dress a salad pripraviti solato
to dress the vine obrezati trto
finish2 [fíniš]
1. prehodni glagol
končati, dovršiti; izčrpati; zgladiti, spopolniti, apretirati
domačno ubiti, pokončati
2. neprehodni glagol
končati se, prenehati, odnehati
šport priti na cilj
to finish up (ali off) dokončati; pojesti, popiti
to have finished with s.th. opraviti s čim
poliō1 -īre -īvī -ītum (iz po [= ἀπό, prim. ab] in linere = „(o)čediti“, „(o)čistiti“, „(z)gladiti“, „(s)polirati“)
1. gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati), zagladiti (zaglajati), (s)polirati, ugladiti (uglaj(ev)ati), (o)piliti, (z)likati, (po)leščiti, (po)loščiti, (o)čediti, (o)čistiti: frontes (sc. libelli) pumice O., gemmas, ebur, marmora, ligna, linum in filo Plin., rogum asciā Ci., pulvinar Indo dente Cat., politus dens Mart. gladek, politus ligo Mart. obrabljena; occ.
a) z belo malto ali mavcem beliti, (p)obeliti, (o)čistiti, premaz(ov)ati, (pre)barvati, (pre)pleskati, (po)pleskati: eleganter opere tectorio Varr., cellas columbarum albo tectorio Col., columnas albo L., politae columnae Ci.
b) oblačila, obleko (z)likati, (s)taniti, (s)tanjšati, (z)valjati, (z)ravna(va)ti, apretírati: vestes Plin., vestimenta Icti.; od tod subst. pt. pr. polientēs -ium, m valjávci, likalci, ravnalci, apretêrji: quippe aenis polientium extracta in tomenti usum veniunt, Galliarum, ut arbitror, invento Plin., illa nulla scabritie secat, Indica non aeque levat, sed combusta ea polientes marmora fricare iubentur Plin.
2. metaf.
a) lepo urediti (urejati), obdel(ov)ati, kultivirati, (o)čistiti (polje plevela): agros Enn. fr., fundus culturā politus Varr.
b) duševno (u)gladiti, (i)zgladiti, (z)likati, (iz)piliti, (o)piliti, dodelati, rafinirati, izboljš(ev)ati: poliam mea carmina O., materiam polivi versibus Ph., p. orationem Ci., opus limā Q., mores Petr. — Od tod adj. pt. pf. polītus 3, adv. -ē
1. okusno pripravljen (opravljen, opremljen, urejen), okusen: domus Ph., regie polita aedificia Varr., cubiculum politissimum Plin. iun.
2. metaf. uglajen, olikan, kultiviran, prefinjen, rafiniran, izobražen, omikan, izoblikovan, okusen, imajoč okus: homo, iudicium Ci., politus artibus Ci., politus e schola Ci., oratio Ci., epistula Plin. iun., politior humanitas Ci., omni doctrinā politissimus (sc. homo) Ci., Apelles politissimā arte perfecit Ci., polite dicere, eloqui, scribere Ci. lično, lepo, uglajeno, prefinjeno, rafinirano, politius limare Ci.
Opomba: Sinkop. impf. polībant: V.
size3 [sáiz]
1. samostalnik
tanko lepilo, klej; škrob; sklenina; apretura (tkanine, papirja)
2. prehodni glagol
lepiti, klejiti; (na)škrobiti; apretirati (blago), dati trdoto (klobučevini)
starch [sta:č]
1. samostalnik
škrob; apretura
figurativno togost, formalizem, službenost (v obnašanju)
množina s škrobom bogata hrana, ogljikovi hidrati
starch gum dekstrin
starch paste tiskarsko lepilo
2. pridevnik (starchly prislov)
(redko) točen
figurativno tog, formalističen, služben (v obnašanju)
3. prehodni glagol
(na)škrobiti, apretirati (perilo)
to starch up figurativno napraviti bolj togo (formalno)
resinare v. tr. (pres. rēsino)
1. smolariti, nabirati smolo:
resinare una conifera nabirati smolo na iglavcu
2. apretirati z umetnimi smolami:
resinare un tessuto tekstil apretirati tkanino z umetnimi smolami