Franja

apologet [é] moški spol (-a …) der Apologet

apològēt -éta m, apologéta m apologet

apologet m apologet

Apologet, der, (-en, -en) apologet

apologét apologist

apologétičen apologetic

apologét (-a) m knjiž. (branilec, zagovornik) apologeta, apologista; difensore, sostenitore; rel. apologeta

apologét -ţi m zagovornik, apologet

apologēta m (pl. -ti)

1. relig. apologet

2. knjižno branilec, zagovornik

apologètičār m apologet

apologist [əpɔ́lədžist] samostalnik
branilec, zaščitnik, apologet

apologista m, f (m pl. -ti)

1. relig. apologet

2. branilec, zagovornik

branílec -lca m (-lka -e ž) apărător (-oare), apologet

zagovórnik -a (-ica -e ž) m
1. apărător (-oare)
2. avocat (-ă)
3. apologet

Minucius 3 Minúcij(ev), ime patricijskega in plebejskega rim. rodu. Poseb. znani so:

I. iz patricijskega rodu:

1. L. Minucius Lucij Minucij, konz. l. 458; nesrečno se je vojskoval zoper Ekve, a ga je rešil diktator Kvinkcij; l. 450 diktator, l. 439 je razodel nakane Spurija Melija: L.

2. Minucia Minucija, vestalka, l. 337 obsojena zaradi nečistosti in živa pokopana: L. —

II. iz plebejskega rodu:

1. M. Minucius Rufus Mark Minucij Ruf, l. 217 pod vrhovnim poveljstvom diktatorja Fabija Maksima Kunktatorja poveljnik konjenice (magister equitum) zoper Hanibala. Z njim se je v svoji ognjevitosti spustil v bitko, v kateri bi bil gotovo padel, če ga ne bi rešil diktator: L., N., Lucan., Sil., Vell.

2. Q. Minucius Thermus Kvint Minucij Term, tr. pl. l. 62, Ciceronov prijatelj, v državljanski vojni na Pompejevi strani: C., N.

3. Minucius Felix Minucij Feliks Afričan, krščanski apologet okrog l. 220 po Kr.; v obliki dialoga je napisal zagovor krščanstva z naslovom „Octavius“. — Adj. Minúcijev, minúcijski: gens Ci., porticus Minucia (v Flaminijevem cirkusu) Ci., via (iz Rima v Brundizij) Ci. ep., lex P. F., porta P. F.