Franja

aplicira|ti (-m) anwenden, applizieren

aplicírati -ìcīrām, àplikovati -ujēm (lat. applicare)
1. aplicirati, uporabiti, uveljaviti: aplicirati znanje u praksi
2. prilagoditi: aplicirati pravilo na konkretan primjer
3. našiti, nalepiti: aplicirati ukras na tkaninu, na kožu

aplicírati aplicírati se to apply

to pravilo se aplicira za vse that rule applies to all

aplicírati appliquer, mettre en application

aplicírati (-am) perf., imperf.

1. (prenesti, prilagoditi) applicare, mettere in pratica, adottare:
aplicirati tuje izkušnje na domače razmere applicare le altrui esperienze alle condizioni nostrane

2. obl. (našiti, nalepiti okraske) applicare, cucire applicazioni:
aplicirati čipke na obleko applicare pizzi al vestito, cucire applicazioni di pizzo sul vestito

aplicírati -am (lat. applicare) aplicirati, aplikovati, primijeniti (-men-), primjenjivati

aplicírati aplicar

anwenden^* uporabiti, uporabljati; eine Regel: aplicirati (auf na)

aplicá aplíc vt.

1. dati; prilepiti

2. uveljavljati, uveljaviti; uporabljati, uporabiti; izvajati

3. prilagoditi, aplicirati

aplicar položiti na, prevleči; uporabiti, aplicirati; posvetiti, prisojati; dati (zaušnico); priznati

aplicar el oído (pazljivo) poslušati
aplicarse prizadevati si, lotiti se
aplicar a los studios poprijeti se študija

applicare

A) v. tr. (pres. applico)

1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen

3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon

B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči

appliquer [aplike] verbe transitif uporabiti, aplicirati, prilagoditi; položiti na; prevleči

appliquer un cachet pritisniti pečat
appliquer une bonne gifle à quelqu'un prisoliti komu krepko zaušnico
appliquer par analogie uporabiti analogno
appliquer une échelle contre un mur prisloniti lestev ob zid
appliquer une peine à quelqu'un obsoditi koga na kazen, naložiti mu kazen
appliquer tous ses soins à quelque chose vso svojo skrb posvetiti čemu
appliquer le tir sur (militaire) streljati na, obstreljevati
appliquer un traitement à une maladie uporabiti zdravljenje za bolezen
appliquer une méthode uporabiti metodo v praksi
s'appliquer (tesno) se prilagoditi, figuré ustrezati, biti uporaben, uporabiti se, nanašati se (à na); truditi se, prizadevati si (à za); lastiti si
cela s'applique à vous tous to se nanaša na vas vse

applizieren aplicirati

appropriare

A) v. tr. (pres. apprōprio)

1. dati v last; pripisati:
appropriarsi l'eredità prilastiti si dediščino

2. knjižno prilagoditi, prilagajati, aplicirati:
appropriare un principio a un'idea prilagoditi načelo neki ideji

B) ➞ appropriarsi v. rifl. (pres. mi apprōprio) redko pristajati:
questo colore non ti si appropria ta barva ti ne pristaja dobro

reapply [rí:æplái] prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet, ponovno (se) uporabiti, se aplicirati

flectō -ere, flexī, flexum

I.

1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.

2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.

II.

1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.

2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.

3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T.

règle [rɛglə] féminin

1. ravnilo, črtalo

2. pravilo; predpis; moralno načelo

3. pluriel menstruacija

règle à calcul, logarithmique računalno ravnilo
règle à dessiner risalno ravnilo
règle de bois, de métal, de matière plastique leseno, kovinsko ravnilo, iz plastične mase
en règle po predpisih
dans la règle en bonne règle v redu; praviloma, kot se spodobi, kot je prav
dans toutes les règles po vseh pravilih (umetnosti), kot treba
pour la bonne règle zaradi reda
en règle générale po pravilu, praviloma, navadno, v večini primerov
sans règles brez pravil, nepravilno
règles pluriel de la grammaire slovnična pravila
règle de trois (mathématiques) določitev 4. člena v sorazmerju iz treh danih členov
exception féminin à la règle izjema k pravilu
conforme aux règles ustrezen pravilom
agir, procéder selon les règles ravnati, postopati po pravilih
appliquer, observer, suivre une règle uporabiti (aplicirati), ravnati se po pravilih, držati se pravil
avoir ses papiers d'identité en règle imeti svoje osebne dokumente v redu
j'ai pour règle que ..., de ... imam za pravilo, da ...
n'avoir d'autre règle que son caprice ne imeti drugih moralnih načel kot le svoje muhavosti (kaprice)
il est de règle que ... pravilo, navada je, da ...
échapper à la règle uiti, odtegniti se pravilu
enfreindre, violer la règle prekršiti pravilo
être, se mettre en règle uskladiti se, prilagoditi se ustrezno predpisom
se mettre en règle avec ses créanciers plačati upnikom svoje dolgove
l'exception confirme la règle izjema potrjuje pravilo
il n'y a pas de règle sans exception ni pravila brez izjeme

smíseln conforme au sens, sensé, raisonnable

smiselno conformément au sens, par analogie
smiselno se aplicirati s'appliquer par analogie (ali mutatis mutandis)
smiselno spremeniti modifier dans le sens (ali l'esprit) convenu

talión pravo talion; retaliation

talionski zakon the lex talionis, the law of retaliation
aplicirati, uporabiti taliónski zakon za koga to retaliate on someone, to pay someone out in his own coin

uporablja|ti (-m) uporabiti (regelmäßig) verwenden (naprej weiterverwenden), benutzen, gebrauchen; (aplicirati) anwenden, merila: (Maßstäbe) anlegen; (posluževati se) nutzen, nützen, benutzen, Gebrauch machen von; strokovno literaturo: heranziehen, verwerten; surovine, odpadke: verwerten, ponovno: [wiederverwerten] wieder verwerten
uporabljati ime/priimek einen Namen/Familiennamen führen
pravica uporabljati prisilna sredstva die Zwangsbefugnis