apelácija ž
1. jur. apelacija, pritožba, priziv: apelacija na višji sud
2. gl. apelacioni sud
Zadetki iskanja
- apelácija appeal
apelácijsko sodišče Court of Appeal; ZDA appellate court
apelánt appellant - apelácija pravno pourvoi moški spol
- apelácija (-e) f jur. (pritožba, priziv) appello, ricorso:
vložiti apelacijo presentare appello - apelácija ž (lat. appellatio) apelacija, priziv, prizivni sud
- apelácija apelación f
- appellātiō -ōnis, f (appellāre)
1. ogovor, nagovor: hanc nactus appellationis causam obsecrare milites coepit C.
2. occ. priziv, apelacija: Icti., intercessit appellatio tribunorum morae causā Ci., appellatio provocatioque adversus iniuriam magistratuum ostentata L., app. ad populum Plin., appellationes a iudicibus ad senatum Suet.
3. met. poimenovanje, naslov, ime: inanis Ci. ep., regum appellationes venales erant Ci. kraljevski naslovi, app. imperatoria Vell. naslov „imperator“, app. debita Cu., aliquem patris appellatione salutare Plin. koga z imenom „oče“ pozdraviti, appellatione aliquā cetera imperia praeminere T., neque nominum ullorum inter eos appellatio est Plin. ne imenujejo (kličejo) se med seboj po imenih; poseb.: naslov kakega spisa: Aus.: zgolj ime, prazno ime (= nič stvarnega): nihil esse rem publicam, appellationem modo sine corpore ac specie C. ap. Suet.
4. izgovarjanje, izreka: litterarum Ci., Q.; met. samostalnik, substantiv: Q. - appēllo m
1. poziv, klicanje po imenih (za preverjanje navzočnosti), apel:
fare l'appello klicati po imenih
appello nominale poimensko klicanje (pri glasovanju)
2. sklic (pri rednih izpitnih rokih); izpitni rok
3. apeliranje, sklicevanje (na):
faccio appello al vostro buon cuore apeliram na vašo dobroto
fare appello a tutte le proprie forze pren. zbrati vse svoje moči
4. pravo pritožba, priziv, apelacija:
corte d'appello apelacijsko sodišče
senz'appello brez priziva - príziv m
1. priziv, ugovor, pritožba proti sodbi, apelacija, gl. žalba na presudu
2. klic: priziv u pomoć - prizív m priziv, žalba, pritužba, apelacija: vložiti priziv proti razsodbi, zoper razsodbo
podnijeti, podneti žalbu višem sudu; ugoditi -u
uvažiti priziv; odkloniti, zavrniti priziv
odbiti priziv - prōvocātiō -ōnis, f (prōvocāre)
1. izziv(anje), klicanje (pozivanje) na boj, spodbujanje k boju, provokacija, provociranje: per provocationem pugnare Plin., sortiuntur contra provocationes duces anulis Plin., octiens ex provocatione victor Plin., aliquem ex provocatione interficere Plin., ex provocatione pugnare Plin., ex provocatione hostem interimere Vell.
2. sklicevanje na koga, priziv, apelácija (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski dobi na cesarja, kadar se je kdo hotel rešiti posledic kazenske razsodbe): Sen. ph., Val. Max., Fl., Icti., provocatio adversus magistratūs ad (na) populum L., non provocatio istā lege datur Ci., provocationem decemvirali potestate eversam restituunt (sc. consules L. Valerius, M. Horatius l. 449) L., est provocatio L. ali esto provocatio ad populum Ci. dovoljen je priziv … , bodi dovoljen priziv … , sme se vložiti priziv … , naj bo dovoljen priziv na (višjo oblast), magistratus sine provocatione Ci., L. oblast (= državna oz. uradniška služba (funkcija)), proti kateri ni priziva na višje organe oblasti, dictatura sine provocatione L., poena sine provocatione Ci. kazen, zoper katero obsojenec ne more vložiti priziva na višje organe oblasti, provocatione certare L. začeti prizivno (pritožbeno, apelacijsko) pravdo. - апелляция f apelacija, vzklic
/ 1
Število zadetkov: 12