Franja

apolon [ó] moški spol (-a …) Apollo; živalstvo, zoologija rod in vrsta: der Apollofalter (črni Schwarzer Apollofalter)
gorski apolon der Hochalpenapollo
navadni apolon Roter Apollo

Apolon [ó] moški spol (-a …) Apollo ( der )

Apòlōn -óna m (gr. Apollōn) Apolon

Apolon samostalnik
(starogrški bog) ▸ Apollón [ókori görög istenség]

apólon (-a) m zool. apollo (Parnasius apollo)

apólon m (gr. Apollon) zool. apolon, Parnassius apollo

Apólon mitologija Apollo

Apólon (-a) m mitol. Apollo, Febo

Apólon Apolo m

gorski apolon stalna zveza
zoologija Parnassius apollo (metulj) ▸ nagy Apolló-lepke
Sopomenke: rdeči apolon

rdeči apolon stalna zveza
zoologija Parnassius apollo (metulj) ▸ nagy Apolló-lepke
Sopomenke: gorski apolon

Apollo, der, (-s, -s) Apolon; Tierkunde apolon

Apōllo m mitol., zool.

1. mitol. Apolon

2. apolon, lepotec

3. zool. apolon (Parnassius Apollo)

Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
b) v Mavretaniji: Plin. — Od tod adj.
a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.

Apollofalter, der, Tierkunde apolon

Apolo moški spol Apolon

Fēbo m mitol. Feb, Apolon; Sonce

Febo moški spol Febus, Apolon; Sonce

parnassio m (pl. -si) zool. (apollo) apolon (Parnassius apollo)

Phoebus [fí:bəs] samostalnik
Febus, Apolon
poetično sonce