Franja

amonij [ó] moški spol (-a …) kemija das Ammonium

àmōnīj -ija m, àmōnijum m kem. amonij

amonij samostalnik
kemija (ion) ▸ ammónium

amónij kemija ammonium

amónijev klorid (salmiak) sal ammoniac, ammonium chloride

amónij ammonium moški spol

amónij (-a) m kem. ammonio

amónij m amonij, amonijum

amónij amonio m

amónij -a m., амо́ній -нію ч.

амо́ній -нію ч., amónij -a m.

ammōnio m kem. amonij:
cloruro di ammonio amonijev klorid, salmiak

ammonium [əmóunjəm] samostalnik
kemija amonij

Ammonium, das, amonij

Ammōnius -iī, m (Ἀμμώνιος) Amonij, gr. moško ime, poseb.

1. pisatelj del o zdravilstvu: Cels.

2. politični pogajalec egipč. kraljev: Ci. ep.

Hammōn (Ammōn) -ōnis, m (Ἄμμων egipč. Amūn) Hámon (Âmon),

1. najvišji libijsko-egipčanski bog, ki so ga sprva častili kot krajevno božanstvo v zgornjeegiptovskih Tebah (Diospolis), pozneje pa po vsem Egiptu, poseb. v njemu posvečeni oazi, ki se je imenovala Ammōnium (Amonij, zdaj Siwa), kjer je bilo njegovo svetovno znano svetišče in preročišče. Kot boga prerokovanja so ga Grki istovetili z Zevsom (Ζεὺς Ἄμμων), Rimljani pa z Jupitrom (Iuppiter Hammon ali samo Hammon, Ammon). Upodabljali so ga kot ovna ali kot moža z zavitima rogovoma: Ci., V., Cu., Lucan., corniger Ammon O., Hammonis cornu Plin. Hamonov rog, zlatenkast dragulj v podobi ovnovega roga. — Od tod adj. Hammōniacus 3 (Ἁμμονιακός) Hamonov, hamonski: thymiama Cels., sal Plin. salmiak (sol v pesku Hamonove oaze), nomos Plin.; subst. Hammōniacum (hammōniacum) -ī, n (sc. gummi) (h)amonij, gumijasta smola, ki se cedi iz drevesa v Hamonovi oazi: Cels., Plin.

2. Ammōn, neki Kefenec: O.