dragínja (-e) f
1. carovita, caroviveri
2. alti prezzi
Zadetki iskanja
- visokopét (-a -o) adj. dai tacchi alti
- alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - atmosfēra f
1. atmosfera, ozračje:
gli alti strati dell'atmosfera visoke plasti atmosfere
2. pren. atmosfera, vzdušje:
l'atmosfera magica delle piazze di De Chirico magična atmosfera De Chiricovih trgov
3. fiz. atmosfera (enota) - basso
A) agg.
1. nizek, majhen:
casa bassa nizka hiša
statura bassa nizka postava
i quartieri poveri sono nella parte bassa della città revne četrti so v spodnjem delu mesta
fare man bassa di qcs. pren. pleniti, prisvajati si
avere il morale basso pren. biti pobit, potrt
2. plitev:
fondale basso plitvo dno
essere in basse acque pren. biti v težavah, v škripcih
3. nizek, tih:
a voce bassa potihoma, tiho
4. ozek, tenek:
nastro basso ozki trak
5. pozen:
basso Medioevo pozni srednji vek
bassa stagione turiz. predsezona, posezona
6. ekst. južen, spodnji:
la bassa Italia južna Italija
il basso Po spodnji Pad
7. nižji, navaden:
la bassa forza navadni vojaki
basso clero nižja duhovščina
messa bassa tiha maša
8. ekst. nizek, nizkoten, podel:
bassi istinti nizki nagoni
9. nizek, majhen:
basso prezzo nizka cena
pressione bassa nizek tlak
B) avv.
1. dol, navzdol, nizko:
guardare basso gledati navzdol
colpire basso udariti, zadeti (pre)nizko
volare basso nizko leteti
2. tiho
C) m
1. spodnji del:
l'iscrizione si trova sul basso della colonna napis je na spodnjem delu stebra
scendere a basso, da basso iti dol, v pritličje
2. pren.
cadere in basso nizko pasti
guardare qcn. dall'alto in basso gledati koga zviška
gli alti e bassi della vita življenjski vzponi in padci, življenjske radosti in tegobe
3. glasba bas:
basso comico basso buffo
basso continuo basso continuo, generalni bas
4. kletno stanovanje (v Neaplju) - bíti (sém) imperf.
A) (v osebni rabi)
1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli
2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri
3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età
4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?
B) (v brezosebni rabi)
1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora
2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono
3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci
4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui
5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile
6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio
7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che
C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti - carchēsium -iī, n (gr. καρχήσιον)
1. vršelo, koš na jadrniku: Luc. et Cat. ap. Non., Macr., iam mālus insurgit, pinus... insigni(s) carchesio conspicua Ap., summi carchesia māli Lucan., alti carchesia māli Cinna ap. Isid.
2. pren.
a) posoda za pitje, kupa, podobna vršelu, stisnjena na sredini in z ročajema, ki segata od dna prek vrha posode: L. Andr. fr., Val. Fl., Sil., cape Maeonia carchesia Bacchi V., liquidi carchesia Bacchi O., c. lactis O.
b) stroj žerjav, žerjavov steber: Vitr. - domitor -ōris, m (domāre)
1. krotilec (živali): Col., Plin., Gell., equorum Ci., ferarum Sen. ph.
2. pren.
a) premagovalec: Persarum, armorum Ci., tot gentium Cu., Germaniae Vell., belli externi T.; pesn.: Saturnius d. maris alti V. ali d. tumidi maris Sil. pomirjevalec.
b) atrib. (o stvarnih subj.) krotilec: salis et aceti suci domitores rerum Plin. ki vse pokonča, curarum d. somnus Sen. tr. tešitelj skrbi, infinitae potestatis domitor ac frenator animus Plin. iun. ki se ob neomejeni moči sam kroti in brzda. - exstruō (extruō) -ere -strūxī -strūctum
1. skladati, zložiti (zlagati): tantos acervos corporum Ci., magnum acervum librorum Ci. ep., exstructus rogus Ci., aliena rogorum insuper extructa Lucr., exstructis rogis O., exstruere stramenta in acervum Col.
2. occ.
a) nagrmaditi, nakopičiti (nakopičevati): omnem eam materiam pro vallo exstruebat C., exstructis in altum divitiis potietur heres H., exstruere montes ad sidera summa O., solas divitias Petr.
b) obložiti (oblagati): extructae mensae Ci. jedi polne, extructa mensa multā carne subrancidā Ci., mensae conquisitissimis epulis exstruebantur Ci., mensae exstructae dapibus O.; pesn.: exstruat lignis focum H., exstructa canistra H. zvrhano polni.
3. postaviti, (z)graditi, (se)zidati, napraviti: Plin., Suet., aedificium in alieno, molem, monumentum Ci., sepulcrum Ci., H., turres, tumulos, aggerem C., cum satis alti muri exstructi viderentur N., exstruere urbem, toros V., consessus exstructus V. vzvišen sedež, tapetibus altis exstructus V. ležeč visoko na preprogah, ex(s)truere theatrum T., Plin. iun.; ret.: aream sibi sumpsit, in qua civitatem extrueret arbitratu suo Ci. bi ustanovil, divitias profundere in exstruendo mari S. zagrajajoč morje (= gradeč prelepe stavbe na preperelih morskih klečah).
4. pren.
a) exstrue animo altitudinem … virtutum Ci. osnuj si v duhu … , deus exstruit alia, alia submittit Sen. ph. tega povzdigne, drugega strmoglavi.
b) α) exstructa disciplina Ci., verba ad poëticum quendam numerum exstructa Corn. nakopičene, facilius poëma exstrui posse quam controversiam Petr. se da zložiti. β) z besedami poudariti in povečati: crimen unum multis … vocibus Gell. — Adj. pt. pf. exstrūctus 3 visoko zgrajen: illa species … amoenissima et exstructissima Ap. - fornix -icis, m (prim. fīrmus, ferē, frētus)
1. oblok, svod, lok, pri pesnikih v tem splošnem pomenu: fornices caeli Enn. ap. Varr. nebesni oblok (svod), alti fornices saxi V. oblokana duplina (špilja); sicer večinoma kot zidarski t. t.: f. parietis Ci., camera lapideis fornicibus vincta S. kamenit svod, pilis pontis fornices imponere L. mostne obloke, „okna“, fornices aedificiorum Plin.
2. occ.
a) svodni oblok, obokan dohod: duos fornices in foro boario fecit L.
b) slavolok: Verris fornix in foro Syracusis est Ci., Fabium (Fabianum, Fabii) ad fornicem Ci. pri Fabijevem slavoloku (gl. Fabius 10).
c) krita pot: L. (44, 11, 5 in 8).
č) obokana vrata za udar na sovražnika: fornices in muro erant apti ad excurrendum L.
d) podzemeljska votlina kot javna hiša (hotnišnica), kletna beznica: H., Sen. ph., Petr., Iuv., Mart., Isid.; metaf. o moškem, ki se predaja v nečistovanje: Suet. - gradus -ūs, m (gradī)
1. korak, stopinja: PAC. FR., ACC. FR., ENN. FR., TER., SEN. PH., Q. idr. gr. militaris PL., anilis V., tremulus O., gradum facere CI. stopinjo narediti = stopiti, citato (concito) (PH.) gradu L. pospešil je korak, z urnim korakom, hitro = concito gradu PH., (naspr.) quieto et placido gradu PH. počasi in mirno, ingenti gradu O. (gr. μακρὰ βιβάς HOM.) široko stopaje, ingentes gradus ferre O. široko stopati, gradum proferre L. naprej iti, gradum referre L. ali retro dare FL. nazaj iti, gradum inferre T. ali gradum inferre in hostes L. pomakniti se proti sovražniku, gradum conferre spopasti (spoprijeti, zgrabiti) se: L., T., pa tudi = sniti se na pogovor (razgovor), pogovarjati se, razgovarjati se: PL., V., pleno gradu ad castra hostium tendere ali aciem instructam pleno gradu in hostem inducere L. s hitrimi (naglimi) koraki, gradum addere (sc. gradui) L. hitro narediti korak za korakom, suspenso gradu L. po prstih, gradum celerare V. korak pospešiti, hiteti, gradum continere V. ali sistere V., CU. ali sustinere O. ustaviti se, obstati; pren.: (spondēus) habet stabilem quendam ... gradum CI. korak, hod, primus gradus imperii CI. ali capessendae rei publ. N. prvi korak do vladarstva, prvi korak na političnem prizorišču, prius tarda necessitas leti corripuit gradum H. je pospešila (podvojila) korak = se je jela hitreje bližati, mortis gradum timere H. bati se bližajoče se (bližnje) smrti, gradum fecit ex aedilitate ad censuram L. z edilitete je takoj preskočil na cenzorstvo = po ediliteti je takoj postal cenzor, eo gradu via facta est ad consulatum L., primos gradūs (amoris) vicinia fecit O., incipis ... primo lapsus abire gradu PR., non gradu (korakoma, polagoma), sed praecipiti cursu (v naglem teku) a virtute descitum, ad vitia transcursum VELL.
2. occ. kot borilni t. t. zavzeto mesto, stojišče, položaj: de gradu pugnare L. s trdnega položaja (stojišča, mesta, stališča), in suo quisque gradu obnixi pugnabant L., stabili gradu impetum hostium excipere L., gradu movere (aliquem) L. z zavzetega mesta potisniti, pregnati, izpodriniti (koga), hostes gradu demoti (= moti) L., in gradu stetimus, certi non cedere O., stabili gradu e ripa vulnera dirigebant T.; pren. ugoden položaj, ugodna namestitev; mirnost (duha): iterum (Xerxes) ab eodem gradu depulsus est N., de gradu deici CI. pustiti se zbegati, deiectus de gradu CI. EP., non deiectus, ne motus quidem gradu SEN. PH., corda virûm mansere gradu SIL. so ostala mirna.
3. meton. stopnja, stopnica, klin (pri lestvi); večinoma v pl. gradūs stopnice, stopnišče, stolba: cum dextro pede primus gradus ascenditur VITR., scalarum gradus CI., gradūs eiusdem templi tollebantur CI., frequentissimi in gradibus Concordiae (= Konkordijinega svetišča) steterunt CI., aerea cui gradibus surgebant limina V., gr. alti V., longi O. navzdolž se dvigajoče, per gradus deiectus L. ali per gradus dec(idere, per gradus labi L. po stopnicah navzdol, perque quater denos itur in illa gradūs O., pergradus saltare PETR. od klina do klina; occ. v pl. stopnjasto (stopničasto) zgrajene vrste sedežev v gledališču ali odri na cestah za gledalce ob slovesnih sprevodih: subitarii gradus et scaena T., exstructi sunt spectaculorum gradus T.; pren. v sg.: at Novius collega gradu post me sedet uno H. sedi eno vrsto (sedežev) za menoj = je po dostojanstvu eno stopnjo za menoj.
4. metaf.
a) kot agr. t. t. oddelek med razoroma, kraj, leha: gr. soli crudi COL., secundus vel tertius gradus COL.
b) guba, gubica, vraska na konjskem nebu (takih je 12): sanguinem detrahere gradu tertio de palato P. VEG.
c) lasna vrsta, kita las: comam in gradus frangere Q., caput in gradus atque annlos comptum Q., coma in gradus formata SUET.
č) kot glasbeni t. t. stopnja glasov (tonov): sonorum gradūs CI., ab ima (voce) ad summam ac retro multi gradus (sunt) Q.
d) kot gram. t. t. primerjalna stopnja: gr. positivus PRISC., gr. absolutus ali primitivus (= positivus), gr. comparativus, superlativus CHAR.
e) stopnja = red, zaporedje, vrsta: a virtute ad rationem video te venisse gradibus CI. stopnjema, polagoma, renuntiatio gradūs habet CI. ima svoje zaporedje, se vrši zaporedno, perque gradūs (= gradatim) uterum pectusque humerosque manusque ambit (cortex) O., tertio gradu primores civitatis scripserat (heredes) T.
f) stopnja časa, stopnja starosti, doba: gr. temporum CI., Q., aetatis CI. EP., LUCR., VELL., Q., T., inferior gr. aetatis VARR., omnes gradus aetatis CI., per aetatis gradus ali per omnes aetatis gradus SUET., pro gradu aetatis IUST., opportunum quaerere gradum VAL. MAX. ugoden čas, lepo priložnost.
g) vrsta rodu, koleno, člen sorodstva: necessitudinum gr. CI., ille gradu propior sanguinis (krvnega sorodstva) O., totidem gradus distamus a Iove: gr. cognationis SEN. RH., gradu cognationis aliquem attingere SEN. RH. biti s kom v sorodu, nullo gradu contingere Caesarum domum SUET. prav nič ne biti v sorodu s cesarsko rodovino, a matre (po materi, po mleku) aliquem artissimo gradu contingere SUET. biti s kom v najbližjem sorodstvu, affinitatis gr. PLIN. IUN. gradus a consortio coniugii exceptus AMBR. koleno sorodstva, ki prepoveduje zakon (zakonsko zvezo); tudi častna stopnja v človeški družbi, v rodbini ali prijateljstvu: gradus plures sunt societatis hominum CI., gradum filii apud eum habuit L. z njim je bil v sinovskem razmerju, ab illo traditi ad hunc gradum amicitiae tuae ascendimus CI.
h) stopnja v častnih službah, častna stopnja, čast, čin, dostojanstvo: senatorius gr. CI., in amplissimo gradu dignitatis CI., ex tam alto dignitatis gradu CI., altior gr. dignitatis CI., summum ... gradum tenere et dignitatis et gratiae CI., ascendens gradibus magistratuum CI., qui (populus Rom.) te ... tam mature ad summum imperium per omnīs honorum gradus extulit CI., secundum gradum imperii tenere N. = zavzemati prvo mesto za kraljem; tudi brez gen.: quis est civis, praesertim hoc gradu, tam oblitus beneficii vestri CI., eodem gradu fuit apud Alexandrum N. imel je isto dostojanstvo, opravljal isto častno službo.
i) stopnja, razvrstitev po stopnjah, postopnost vsakovrstnega stanja in razmerja: infimus fortunae gradus CI., oratorum aetates et gradus CI., ut gradus essent ambitionis inter aequales CI., mille argumentorum gradus T.
Opomba: Star. gen. sg. graduis: VARR.; dat. sg. gradū: LUC. AP. FEST.; acc. pl. (po 2. deklinaciji) gradōs: PAC. FR. - grandis -e, adv. granditer (prim. gr. βρένϑος napuh, ponos, bahanje, βρενϑύομαι napihujem se, šopirim se, baham se)
I. (o stvareh) velik po razsežnosti, prostornini ali številu, velikanski, silen, močan, obsežen, znaten: cella VARR., patella, vas CI., lumina, membra, ossa O., oratio CI. ali epistula CI. EP. dolgo, nomen grandibus litteris inscriptum CI. z velikimi (uncialnimi) črkami, librum grandem conscribit N. obsežno poročilo, grandes (= alti) cothurni V., gr. hordea V. debelozrnat, ex aede Minervae grande auri pondus ablatum; in hoc fano grandīs hydrias posuerat CI., pecunia, aes alienum CI., grandior vox CI.; pesn.: gr. elementa O. debelozrnate; adv. granditer silno, močno, zelo: ECCL.; n. sg. ali pl. nam. adv.: grande fremere STAT. silno, grandia ingrediens GELL. ali incedens AMM. široko stopaje. –
II. (o bitjih)
1. velik po postavi (rasti), dorasel, odrasel: grandis iam puer bello Italico CI., A. Cluentius reliquit grandem et nubilem filiam CI., gr. alumnus (= Achilles) H., iam. gr. Achilles IUV., bestia L., fera CELS. velika divjačina, grandiores aves (naspr. minutae aves) CELS.
2. velik po času = star, ostarel, prileten: non admodum grandis natu, sed tamen iam aetate provectus CI., gr. natu H., PLIN. IUN., SUET., grandior natu PL., CI., SUET., grandis aevo LUCR., F., grandior aevo O.; tudi brez abl.: bella gerebat ut adulescens, cum plane grandis esset CI.; od tod enalaga: grandior aetas CI., O. višja, grandi iam natu SUET. v že visoki starosti. –
III. metaf.
1. velik po imenitnosti, važnosti, imeniten, znamenit, važen, pomemben, pomenljiv: gr. dica TER. huda pravda, vitium CI. huda, dicere de rebus grandioribus CI., grandioribus exemplis uti CI. prepričevalnejše zglede navesti (navajati), gr. decus, munus, certamen H., malum H. hudo zlo, non est grande garrire per angulos HIER.
2. velik v izražanju, veličasten, vzvišen, vznesen, slovesen: carmen CI., (oratores) grandes erant verbis CI., pro grandibus fiunt tumidi CI., gr. oratio PETR., gr. Ciceronis verba Q., (antiqua comoedia) et grandis et elegans Q., quamvis grandius ille (Alcaeus) sonet O. poje bolj vzvišeno; kot subst. n. pl.: grandia minute dicet CI., hic autem grandia requiris CI., professus grandia turget H., nec conamur tenues grandia H., grandia elate canit Q.
3. po mišljenju, duhu vzvišen, plemenit: Thucydides enim rerum gestarum pronuntiator sincerus et grandis etiam fuit CI. - incuneare
A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)
B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove - med prep.
1. tra, fra:
pot pelje med dva visoka hriba il sentiero porta fra due alti monti
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
2. (za izražanje razdeljevanja) tra, fra:
razdeliti zemljo med kmete spartire la terra fra i contadini
3. (s tožilnikom, za izražanje pripadnosti) tra, fra:
šteti med najboljše essere tra i migliori
(z orodnikom) bolezen se pojavlja med otroki la malattia si manifesta tra i bambini
razdalja med dvema točkama la distanza tra due punti
(za izražanje stanja) med nebom in zemljo fra cielo e terra
(za izražanje medsebojnega odnosa) tra, fra
stiki med državami contatti fra stati
4. (za izražanje časa) tra, fra; durante; nel corso di:
priti med peto in šesto uro venire fra le cinque e le sei
med tednom zgodaj vstajam durante la settimana mi alzo presto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
premalo greš med ljudi vai troppo poco fra la gente
med drugim je povedal tra l'altro raccontò
pog. ničesar ni bilo med nama tra (di) noi non c'è stato niente, non c'è stata nessuna relazione
med nama (rečeno) detto fra noi
igre med dvema ognjema palla esclusa
pren. biti med dvema ognjema essere, trovarsi fra due fuochi
stati med vrati stare sulla soglia
pren. biti med kladivom in nakovalom trovarsi tra l'incudine e il martello
med nama inter nos
med štirimi očmi (zaupno) in camera charitatis
obdobje med vojnama periodo interbellico
anat. med vretenčnimi trni (ležeč) interspinale - mese m
1. mesec:
il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
il mese mariano relig. maj
2. mesečna plača; mesečna najemnina:
il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine
3. mesec nosečnosti:
essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
mesi alti zadnji meseci nosečnosti - mētor -ārī -ātus sum (mēta)
1. meriti, izmeriti, premeriti (premerjati), obtakniti, zakliniti, zakoličiti (zakoličevati): caelum O., agros V., regiones animo L., Indiam Plin., curriculum stadii pedibus suis Gell.; poseb. castra metari C., L., T., Cu. vojaški tabor (ostrog) zakoličiti, tako tudi frontem castrorum metari L. in abs. metari L. za vojaški tabor zakoličiti (= odmeriti, določiti) kak kraj; metaf.: tabernacula ciliciis metari Plin. razpenjati šotore iz plaht, narejenih iz kozje dlake; s pass. pomenom: castra metata L., castris eo loco metatis Hirt., metato in agello H., nulla decempedis metata porticus H., nullus mihi ultra Getas metatur et Parthos ager Sen. tr., prope Beroeam vallo metato Amm., famulo tradiderat, digitis et metatis Neid (po drugi abit) Amm.
2. metaf. premeriti (premerjati) = obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati): nemoris alti densa loca m. Sen. tr., solos per noctem agros m. Sil. - nothus 3 (gr. νόϑος)
1.
a) (o človeku) nezakonski; subst. nothus -i, m nezakonski sin, pankrt, bastard, „zležè“ (= sin znanega očeta in kake priležnice ali sužnje, naspr. legitimus; spurius pa je sin neznanega očeta): Col., Antiphaten … Thebana de matre nothum Sarpedonis alti, coniecto sternit iaculo V., nothum, qui non sit legitimus, Graeci vocant Q., nothum Graeci natum ex uxore non legitima vocant Fest., nothum Graeci natum ex uxore non legitima dicunt P. F.
b) (o živalih) mešanec, križanec, „polután“: Col., nothi equi V., Indis arant minores (sc. elephanti), quos appellant nothos Plin.
2. metaf. nepristen, nepravi, napačen, kriv, tuj: lumen (sc. lunae; naspr. proprium) Lucr., Cat., Arn., Attis … notha mulier Cat., n. nomina Varr., n. lectiones (izrazi) Arn. — Kot nom. propr. Nothus -ī, m Nótus, ime nekega mladeniča: H. - okróg2 prep.
1. attorno a, a; torno torno:
okrog hiše torno torno la casa
družina se je zbrala okrog mize la famiglia si è riunita al tavolo
2. attorno a, a, per, su, circa:
prizadevati si za zvišanje storilnosti impegnarsi all'aumento della produttività
hrup okrog prevelikih zaslužkov rimostranze per gli emolumenti troppo alti
razpravljanje okrog pokojnin discussione sulle pensioni
3. (za izražanje približnosti) verso, su, circa:
priti okrog desetih venire verso le dieci
fant okrog dvajsetih un giovanotto sulla ventina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. hoditi okrog dekleta corteggiare una ragazza
pren. sliniti se okrog direktorja adulare il direttore, cercare di ingraziarsi il direttore
nareč. govoriti okrog ogla parlare contorto, non andare al sodo
povpraševati okrog sosedov fare domande ai vicini
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare uno schiaffo, un ceffone a qcn.
pren. letati okrog zdravnikov correre da un medico all'altro
pog. okrog prinesti koga infinocchiare, imbrogliare qcn. - palmi-pēs -pedis (palma in pes)
1. širokonog: volucres Plin.
2. (palmus in pes) ki meri (visok, velik) en čevelj in eno dlan: palmipedi intervallo Plin., gradus spectaculorum ne minus alti sint palmipede (po nekaterih izdajah palmopede) Vitr. - papavero m
1. bot. mak (Papaver):
papavero da oppio vrtni mak (Papaver somniferum)
papavero selvatico (rosolaccio) poljski mak (Papaver rhoeas)
2.
gli alti papaveri pren. velike živine, težki kalibri