Franja

altan|a ženski spol (-e …) gradbeništvo, arhitektura der Altan, der Söller

altana f gradb. altana

altána terrace, balcony

altána (-e) f arhit.

1. altana

2. (senčnica, uta) bersò, capanno:
vrt z altano giardino con bersò

altána ž (it. altana) altana

àltān -ána m, altána ž (it. altana) altana

Altan, der, (-s, -e) altana

izzídek -dka m doksat, altana: stare mestne hiše imajo nad pritličjem -e

Maenius 3 Ménij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. C. Maenius Gaj Menij, plebejski konz. l. 338, s svojim stanovskim kolegom Kamilom zmagovit v vojni zoper Lacij, poseb. zoper Ancij (Antium); zato so mu na forumu postavili častni (Menijev) steber (columna Maenia; prim. columna); diktator l. 320 in 314, cenzor l. 318: Ci., Plin.

2. Maenius Menij, Lucilijev sodobnik in znan zabavljivec: H., Porph.; nanj se je pozneje nanašal ljudski dovtip, povezan z omenjenim Menijevim stebrom (columna Maenia), češ da si je ob prodaji svoje hiše na forumu cenzorju Katonu izgovoril en steber, s katerega bi mogel gledati gladiatorske igre, ki so potekale na forumu: Porph. — Kot adj. columna Maenia (gl. zgoraj): Ci., Plin., Porph., lex Maenia Ci. Menijev (od nekega ljudskega tribuna Menija predložen) zakon. — Od tod adj. Maeniānus 3 Ménijev, ménijski, subst. Maeniānum -ī, n (ménijski) izzidek, tin, altána, móstovž, pomol, kakršne je dal cenzor Gaj Menij postaviti na hišah, ki so stale ob forumu: Varr. ap. Val. Max., Suet., Vitr., Non., Isid., Fest., P. F.

oriel [ɔ́:riəl] samostalnik
arhitektura tin, altana, štrleče okence na strehi, zaprt balkon

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

Söller, der, (-s, -) Baukunst, Architektur altana, mostovž

subdīālis -e (iz sub dīō) pod milim nebom (se nahajajoč): inambulationes, petrae Plin.; subst. subdīāle -is, n altana, pl. subdīālia -ium, n: Plin. — Soobl. subdīvālis -e: Amm., Th. Prisc., Cassian.; subst. subdīval -ālis, n altana: It. ap. Tert.

tabulīnum -ī, n (tabula)

1. z opažem (oblogo) obit kraj na prostem, balkon, mostovž, altana, prizidek, pomol: Varr. ap. Non.

2. galerija slik, dvorana s slikami, starejše slikohram: cum intraverint ad aegrum, uti visant, nemo eorum, quod tabulina perpulchra in aedibus cernant et lacunaria auro oblita Ap.

3. (v nekaterih izdajah v sinkop. obl. tablīnum) arhiv, starejše pismohrana: tabulina codicibus implebantur et monimentis rerum in magistratu gestarum Plin., non necessaria magnifica vestibula nec tabulina neque atria Vitr.

terrace [térəs]

1. samostalnik
arhitektura terasa
geologija povišana površina zemije, terasa; vrtna terasa; vrsta hiš na strmini, na pobočju; ime ulice na taki strmini; altana, pomol; ravna streha na hiši
ameriško zelenica (sredi široke ceste)

2. prehodni glagol
narediti kot teraso, dati obliko terase, razporediti v terasah

terraced roof ravna streha

3. pridevnik
terasast