Franja

aleksandrinsk|i (-a, -o) alexandrinisch
aleksandrinski koledar alexandrinischer Kalender

aleksandrínski (-a -o) adj. lit., um. alessandrino:
aleksandrinska umetnost arte alessandrina
aleksandrinski verz verso alessandrino

aleksandrínski -a -o aleksandrinski: -a doba, aleksandrinski verz

alessandrino¹ agg.

1. geogr. aleksandrijski

2. lit. aleksandrinski:
poeta alessandrino aleksandrinski pesnik

3. prefinjen, izumetničen, dekadenten:
gusto alessandrino dekadenten okus

alessandrino²

A) m lit. aleksandrinec

B) agg. lit. aleksandrinski:
verso alessandrino aleksandrinski verz

Alexander -drī, m (Ἀλέξανδρος) Aleksander, gr. moško ime. Posebno znani so:

1. Priamov sin Paris, ki so mu baje dali to ime kot častni priimek, ker je branil pred roparji (ἀλέξανδρος = „ki brani može“) in ščitil pastirje: Ci. idr.; kot naslov Enijeve igre: Varr.

2. ferski tiran od l. 370 do 357, umorila ga je žena Teba: Ci., N.

3. Aleksander I., mološki kralj v Epiru, brat Olimpiade, žene mak. kralja Filipa, matere Aleksandra Vel. Ko se je bojeval v Italiji, je bil l. 326 poražen pri Pandoziji, kjer je po izdaji Lukancev v reki Aherontu tudi umrl: L., Iust.

4. Aleksander III. (Magnus Veliki), sin mak. kralja Filipa II., roj. l. 356, umrl l. 323, mak. kralj od l. 336: Ci., N., L. idr., urbs Alexandri O. = Alexandria (Magna). Po Aleksandru Vel., ki jih je ustanovil, se je imenovalo več mest Alexandrīa, star. Alexandrēa -ae, f (Ἀλεξάνδρεια) Aleksandrija, Aleksandreja, poseb.:
a) Al. Trōas Trojanska Aleksandrija na trojanski obali: Ci., L., Plin.
b) Alexandria (Magna Velika Aleksandrija) v Egiptu ob izlivu najzahodnejšega Nilovega rokava, ustanovljena l. 332 (še zdaj Aleksandrija): Varr., Ci., C., N., H., Cu. idr.
c) Alexandria ad Caucasum Aleksandrija ob Kavkazu (med Adriano, Indijo in Baktrijo): Cu., Plin.
č) Aleksandrija v sirski Pieriji med Isom in Antiohijo: Plin.
d) Al. Ariōn (= Aleksandrija v deželi Arijev) Arijska Aleksandrija ob reki Ariju: Plin., Amm.
e) Aleksandrija v Arahoziji, imenovana tudi Alexandropolis (Plin.) Aleksandropol: Amm.
f) Aleksandrija ob stoku rek Acezina (Acesines) in Inda (Indus): Cu.
g) Al. ultima (Ἀλ. ἐσχάτη) Najskrajnejša Aleksandrija ob Jaksartu v Sogdijani, najskrajnejša mestna naselbina, ki jo je ustanovil Aleksander Vel.: Cu., Plin., Amm. Od tod adj. Alexandrēus 3 (Ἀλεξάνδρειος) aleksandrijski, aleksandrinski, iz (egipt.) Aleksandrije: Ci. ep. Alexandriānus 3 Aleksandrov: purpura, ficus Lamp. Alexandrīnus 3
a) Aleksandrov = Aleksandra Severa, rim. cesarja: basilica, opus Lamp., sagittarii Lamp. Aleksandru vdani.
b) aleksandrijski, α) = iz Trojske Aleksandrije: laurus Plin. β) = iz egipt. Aleksandrije: rex Ci. egipt. kralj (Ptolemaeus Auletes), testes Ci., legati Ci., L., bellum Ci. ep. Cezarjeva vojna v Egiptu po farzalski bitki, vita et licentia C. razuzdano življenje (kakršno je bilo v egipt. Aleksandriji običajno), pueri Petr. ali deliciae Q. aleksandrijski ali egipč. sužnji, torej črni sužnji, ki so služili rim. nečimrnosti, panis Plin., navis Sen. ph., Suet. ladja egipč. trgovskega brodovja, ki ga je ustanovil ces. Avgust, marmora Sen. ph., columbae, cucurbitae Col., sinapi Plin.; subst. Alexandrīnus -ī, m Aleksandrijec: Aug., nav. pl. Alexandrīnī -ōrum, m Aleksandrijci, preb. egipt. Aleksandrije: Ci., C. idr.

alexandrinisch aleksandrinski

alessandrinismo m lit. aleksandrinstvo, aleksandrinski slog

familia -ae in (gen. v posebnih pravnih obrazcih) -ās f (famulus) „hiša“, in to:

I.

1. v meton. pomenu hiša (= vsi domači skupaj, svobodni in nesvobodni), družina, domači: pater familiae Ci., L., Sen. ph., T., Plin. iun. ali pater familias Ca., Ci., N., Sen. ph., T., Plin. iun., Suet. hišni oče, gospodar, mater familiae L. ali mater familias Ci., Dig. hišna mati, gospodinja, gospodarica; v pl.: patres familiae Sis. ap. Varr., L., patres familiarum Suet., Prisc. matres familiae C., matres familias Ci., Suet., Arn., matres familiarum S., filius familias Ci., Dig. (še ne samostojen, še mladoleten) hišni (domači) sin, filii familiarum S., T., Suet. filia familias Sen. ph. (še mladoletna) hišna (domača) hči, filiae familiarum Dig., iure proprio familiam dicimus plures personas, quae sunt sub unius potestate aut naturā (svobodni) aut iure (nesvobodni) subiectae Ulp. (Dig.).

2. occ. imetje, premoženje, posest, lastnina družine, hišno gospodarstvo: agnatus proximus familiam habeto Tab XII. in Dig., herciscundae familiae causam agere Ci. pri delitvi dediščine, nomine heredis arbitrum familiae herciscendae postulavit Ci. za delitev dediščine, decem dierum vix mihi familia est Ter. imam komaj za 10 dni živeža, in familia bene instituta Q., de familia, quae ex Attali hereditate erat, agere Aur.

II. rodbina, rodovina (= vsi svobodni v hiši),

1. rodbina ali družina kot pododdelek rimskega rodu (gens): Vell., Q., Suet., Iust., Fl. idr. nobilissima in familia natus Ci., illi familiae Marcellorum maxima voluntate diem festum tribuebant Ci. (Marceli so bili veja Klavdijevega rodu), Deiotarus vestram familiam abiectam et obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci., Murena primus in familiam veterem consulatum adtulit Ci., f. consularis Ci. iz katere so nekateri bili konzuli, f. antiquissima C., (Cn. Cornelius) Sulla gentis patriciae nobilis fuit (Kot Kornelijec), familiā (sc. Sulova) prope iam extinctā S., Fabii, omnes unius gentis, ibant unius familiae viribus L.

2. sinekdoha: (= gens) rod, pleme: Suet., Macr. idr. o familiae Calpurniae dedecus! Ci. M. Bruti rogatu Iuniam familiam a stirpe ad hanc aetatem ordine enumeravit N., reges ex duabus familiis (Agidove in Evripontove) N., Aemiliorum et Fabiorum familiae N. familiam unam (= gentem Claudiam) subisse civitatis onus L.

3. metaf.
a) filozofska šola, — ločina: tota Peripateticorum f. Ci., Aristoteles, Xenocrates, tota illa f. Ci. kánon, kritični seznam starih piscev, ki so ga sestavili aleksandrinski slovničarji: libros, qui falso viderentur inscripti, tamquam subditos summovere familia O.

III. služinčad (= vsi nesvobodni v hiši),

1. posli, sužnji: Pl., Ca., Varr., Col., Q., Iust., Fl. idr. neque enim dubium est, quin … familiam intellegamus, quae constet ex servis pluribus, quin unus homo familia non sit Ci., domino a familia sua manus adlatae sunt Ci., familiam quantam et quam variis cum artificiis habeat? Ci., multae familiae armatae Ci., usus est familiā optimā N., Aesopus domino sum solus esset familia Ph. ko je bil … sam vsa služinčad, familiā privatā incendia exstinguere Vell. z lastnimi sužnji, familiae numerus T., familiae appelatio omnes servos comprehendit Ulp. (Dig.) o sužnjih v svetiščih: Martiales Larini in Martis familia numerabantur Ci.

2. occ.
a) tlačani, podložniki: Orgetorix … omnem suam familiam, ad hominum milia decem, undique coegit C.
b) α) četa -, krdelo borilcev (gladiatorjev), gladiatorsko krdelo: comparare familiam Ci., gladiatores emptos esse Fausti simulatione ad caedem ac tumultum … ; sed posset alia familia Fausti munus praebere Ci., gladiatoriae familiae S., lanista, qui familiam summā curā exercet Sen. ph., lanistarum familiae Suet.; od tod reklo familiam ducere „četo voditi“, pren. = načelovati, na čelu biti, voditi, poveljevati: Lucius … frater eius familiam ducit Ci., illa sententia, quae familiam ducit Ci. β) družba gledaliških igralcev: sicut familiae quoque solent mutari Pl. γ) familiae tironum čete -, krdela vojaških novincev: Amm., Cod. Th.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Memnōn -onis, acc. -onem in -ona, m (Μέμνων) Mémnon

1. sin Titona in Eos (Avrore), kralj vzhodnih Etiopcev; hitel je na pomoč Trojancem in pred Trojo ubil Antioha, zato ga je Ahil usmrtil, Eos pa mu je od Zevsa izprosila nesmrtnost. Njegove žalujoče tovariše, ki so ga sežgali pred Trojo, so bogovi spremenili v ptice (aves Memnoniae ali Memnonides), ker so preveč žalovali za njim; po drugi zgodbi so se te ptice ob sežigu Memnonovega trupla dvignile iz njegovega pepela. Te ptice baje vsako leto letijo v Trojo in se tam bojujejo med seboj. Zaradi imenske podobnosti so v aleksandrinski dobi v to bajko vključili egiptovskega kralja Amenhotepa III., čigar velikanski kip pri egiptovskih Tebah (ki je še ohranjen) je ob sončnem vzhodu zvenel. Od takrat naprej so si Memnona predstavljali kot črnca: Auct. b. Hisp., Hyg., Sen. tr., Sil., Mart., Plin., Gell., Cl., M., Memnon Aethiops Cat., sic Memnonis umbris annua sollemni caede parentet avis! O., cura deam propior luctusque domesticus angit Memnonis amissi O., turgidus Alpinus iugulat dum Memnona H., cui maiora senis Tithoni gaudia vivi quam gravis amisso Memnone luctus erat Pr., nigri Memnonis arma V., Memnonis saxea effigies, ubi radiis solis icta est, vocalem sonum reddens T., dimidio magicae resonant ubi Memnone chordae Iuv. — Od tod adj. Memnonis -idis, f Mémnonova; subst. Memnonidēs -um, f (sc. aves) Mémnonove ptice: Isid., praepetibus subitis nomen facit auctor: ab illo Memnonides dictae O., auctores sunt omnibus annis advolare Ilium ex Aethiopia aves et confligere ad Memnonis tumulum, quas ob id Memnonidas vocant Plin. Memnonius 3 (Μεμνόνιος) Mémnonov, mémnonski; metaf. orientalski, vzhodnjaški, jutrovski, črn(ski), zamorski: Memnonio cycnos esse colore putem (= črne barve) O., cum quo Rhipaeos possim conscendere montis ulteriusque domos vadere Memnonias (= Etiopija) Pr., non, cum Memnoniis deducens agmina regnis (= Etiopija) Cyrus Lucan.

2. vojaški poveljnik Aleksandra Velikega, doma iz Trakije: Cu.

3. z Rodosa, Mentorjev brat, Artabazov svak, perzijski vojskovodja: Front.

Zōilus -ī, m (Ζώϊλος) Zóil iz makedonskega mesta Amfipolis (Amfipola), strog aleksandrinski kritik in slovničar (živel je v času Ptolemaja Filadelfa) z vzdevkom Homeromastix (Ὁμηρομάστιξ = Homerjev bič = bičevalec Homerja), ker je pedantsko in škodoželjno grajal Homerjeve pesmi: Vitr.; apel. = pedantski, pedanten, zloben, škodoželjen grajalec ali kritik (presojevalec): O., Mart.