Franja

albin moški spol (-a …) der Albino

àlbīn -ína m (špan. albino, lat. albus) albin, beličnik

albin samostalnik
(o pomanjkanju pigmenta) ▸ albínó

albín (-a) | -ka (-e) m, f biol. albino (-a)

albín m (lat. albus) albin, albino

albino [ælbí:nou] samostalnik
beličnik, albin

albino

A) agg. biol. albino, beličen

B) m albin, beličnik

Albino, der, (-s, -s) albin

albinos [albinos] masculin beličnik, albin(o)

Albīnus -ī, m Albin, priimek, zlasti Postumijevega rodu, iz katerega je poseb. znan A. Postumius Albinus Avel Postumij Albin, konz. l. 151, zelo izobražen mož, ki je napisal rim. zgodovino v gr. jeziku: Ci., Gell. Nekega oderuha Albina omenja: H.

belíčnik m
1. albin: -i so občutljivi za sončne žarke
2. vrsta bijele jabuke (be-)

belín m
1. vrsta leptira: glogov belin
glogovnjak, glogovac, glogov bijelac (bel-); kapusov belin
kupusar, kupusov bijelac
2. albin

dondos moški spol črnski albin(o)

albino beličen

albino m albin

albíno (-a) m biol. glej albin

Luccēius 3 Lukcéj(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. L. Lucceius Lucij Lukcej, Ciceronov prijatelj: Ci. ep., L. epit., Suet.

2. C. Lucceius Hirrus Gaj Lukcej Hir, tr. pl. l. 53, Cezarjev nasprotnik: Ci. ep., C. (pri katerem v nekaterih izdajah najdemo (napačno) Lucilius Hirrus).

3. Q. Lucceius Kvint Lukcej, menjalec v Regiju in priča zoper Vera (Verres): Ci.

4. Lucceius Albīnus Lukcej Albin, za časa Nerona (l. 58 po Kr.) namestnik v Judeji, kjer so ga Judje zaradi hudega izsiljevanja zelo zasovražili. Pozneje ga je dal Vitelij usmrtiti, ker ga je imel na sumu, da stremi za cesarsko oblastjo: T.

nègre [nɛgr] adjectif črn, črnski; masculin črnec, zamorec; figuré suženj; familier oseba, ki piše za koga drugega

race féminin nègre črna rasa
nègre blanc albin črne rase
motion féminin nègre blanc (parlement) dvoumno sestavljen predlog, ki naj uravnoteži nasprotujoče si tendence
la traite des nègres trgovina s (črnimi) sužnji
traiter quelqu'un comme un nègre ravnati s kom kot s psom
parler petit nègre lomiti (kak) jezik
travailler comme un nègre delati kot črna živina

Postumius 3 Postúmij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so bili:

1. P. Postumius Tubertus Publij Postumij Tubert, konzul, ki je l. 505 premagal Sabince: L., Plin.

2. A. Postumius Tubertus Avel Postumij Tubert, diktator, ki je dal l. 434 usmrtiti svojega sina, ker se ni držal njegovega ukaza: L., Val. Max.; v pesn. soobl. Postumus Póstum: O. Kot adj. = Postúmijev, postúmijski: via T., imperia Gell. Od tod adj. Postumiānus 3 Postúmijev, postúmijski, postumijánski: imperia L.

3. Sp. Postumius Albinus Spurij Postumij Albin, konzul, premagan pri Kavdiju l. 321: L.