ák (-a) m leva, rampino (per tronchi)
ák m (srvnj. hake) motka sa gvozdenom kukom za splavljanje trupaca
ἀκ-ᾰ́κητα, ὁ (ἄκακος) ep. osrečevalec, rešitelj, pomočnik.
ἄκ-ανθα, ἡ (ἀκίς) ion. ep. 1. trn, osat. 2. akacija. 3. hrbtenica.
ἄκ-υλος, ἡ ep. želod, žir.
бу́дь-як присл., kàkor kóli prisl.
як2 присл., kakó prisl., čím prisl.
kàkor kóli prisl., аби́як присл., бу́дь-як присл.
kòt vez., як спол., ні́би спол., нена́че спол., на́че спол., немо́в спол., ніж спол.
bránša, bránža ramo m
poznavanje branše conocimiento m del ramo
vešč(ak) v branši experto (m) en el ramo; conocedor (m) del ramo
sōrex -icis, m (iz *su̯or-ak-; prim. gr. ὕραξ, lat. susurrare, susurrus; sorex = „žvižgajoča, piskajoča žival“) rovka, hrčíca: Ter., Varr., Col., Plin.; njeno žvižganje (occentus soricis) je veljalo za zlovešče znamenje: Val. Max., Plin., Amm.; pren.: tineas soricesque palatii eos (sc. spadones aulicosque omnes) appelans Aur.
ἄκατος, ὁ, ἡ ἀκάτ(ε)ιον, τό [Et. iz ἀκ n̥ -τος] 1. ladja brzoplovka, lahka ladja za pomorske roparje, čolniček. 2. jadro na malem jamboru.
ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.