abstrakt|en (-na, -no) abstrakt
abstrakten pridevnik1. (o umetnosti) ▸
absztraktabstraktna kompozicija ▸ absztrakt kompozíció
abstraktna skulptura ▸ absztrakt szobor
Gre za abstraktno skladbo, ki poslušalcu dopušča svojo interpretacijo. ▸ Ez egy absztrakt darab, amelyet a hallgató a maga módján értelmezhet.
Povezane iztočnice: abstraktna tehnika2. (nematerialen; pojmoven) ▸
absztrakt, elvontabstraktno razmišljanje ▸ absztrakt gondolkodás, elvont gondolkodás
abstrakten pojem ▸ absztrakt fogalom, elvont fogalom
Ni dovolj, da otroku nevarnost opišemo z abstraktnimi pojmi. Nevarnost mu moramo pokazati. ▸ Az nem elég, ha a gyermeket fenyegető veszélyt elvont fogalmakkal magyarázzuk el. A veszélyt meg is kell mutatnunk neki.
3. (nekonkreten; nejasen) ▸
absztrakt, elvontpreveč abstrakten ▸ túl absztrakt, túl elvont
Zakoni so pisani v abstraktnem jeziku in jih je zato mogoče tolmačiti različno. ▸ A törvények absztrakt nyelven íródtak, ezért különbözőképpen értelmezhetők.
abstrákten abstract
abstrákte vede abstract sciences
abstraktíven abstractive
abstrákten abstrait
abstrakten pojem notion (ali idée) abstraite
abstrákten (-tna -o) adj.
1. (miseln, pojmoven) astratto:
abstrakten pojem concetto astratto
lingv. abstraktni samostalniki nomi astratti
um. abstraktno slikarstvo pittura astratta
2. (nejasen) astratto, vago, indefinito
abstrákten -tna -o (lat. abstractus) apstraktan: -a umetnost
abstrákten, abstráktni prid., абстра́ктний прикм.
abstrákten -tna -o prid. abstract
abgezogen abstrakten; Kleidung: odložen
abstract2 [ǽbstrækt] pridevnik (abstractly prislov)
abstrakten, odmišljen, pojmoven, težko razumljiv
abstráct -ă (-ţi, -te)
I. adj. abstrakten, pojmoven, miseln
II. n abstrakt, abstraktum
abstractif, ive [-ktif, iv] adjectif abstrakten; nenazoren
abstractivo abstrakten, odmišljen, pojmoven, splošen
abstracto abstrakten, pojmoven, teoretičen; ločen, izoliran
en abstracto abstraktno gledano
abstrahō -ere -trāxī -trāctum
1. odvleči, odvlačiti, proč (z)vleči, s silo odvesti, ugrabiti (ugrabljati), iztrg(ov)ati: Lucr., Cu., Plin. idr., navem remulco C., abstractae boves V., abst. iumenta L., cunctantem vi abstracturus L. Izhodišče: aliquem hinc secum Ter., illum inde O.; pesn. s samim abl.: invitas gremio genitoris O.; s praep.: aliquem e gremio ... patriae Ci., naves e portu, iumentum ex agmine, aliquem ex oculis hominum L.; aliquem de matris complexu Ci., aliquem de thalamis O.; aliquem a penetralibus L., suos ab se liberos abstractos dolebant C. Smer: Britannia ... retro abstrahit latera Mel. zamika nazaj; abst. liberos in servitutem C., diversa in pascua natam O.; abstrahi ad capitale supplicium Cu.
2. pren.
a) ločiti, odločiti (odločevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjati). Izhodišče: vix me hinc abstraxi Ter. sem se umaknil; s samim abl.: Germanicum suetis legionibus T. frumento ac commeatu abstractus C. ločen od dovoza žita, ki se mu je zaprl dovoz žita; s praep.: tum (animus) ... se a corpore abstrahet Ci. se osvobodi telesa, animus a corpore abstractus Ci.; ex tanto comitatu clarissimorum virorum aliquem abstrahere Ci. izključiti (izključevati). Smer: abstrahi in partes S., O. (raz)cepiti se v stranke, pecunia a bono in pravum abstractus S. zavedên, prim.: nisi eum maioris gloriae cupiditas ad bellicas laudes abstraxisset Ci. če ga ne bi zanesla.
b) occ. α) odvrniti (odvračati), odstaviti (odstavljati), odvabiti (odvabljati): me a Glycerio Ter., copias a Lepido Ci. izneveriti Lepidu. β) siloma odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, kratiti komu kaj, ovirati, zavreti (zavirati): a rebus gerendis senectus abstrahit Ci., me forensis labor ab illa cogitatione abstrahebat Ci., is ab hoc impetu abstractus consilio et copiis Caesaris Ci., rationem reddere aventem abstrahit invitum patrii sermonis egestas Lucr., Datames, etsi a maiore re (podjetja) abstrahebatur N., ingressos in castra ab direptione abstr. L. γ) rešiti, osvoboditi (osvobajati), oprostiti (oproščati) koga česa: a bonis, a malis Ci., se a sollicitudine, se a consuetudine Ci. — Od tod adj. pt. pf. abstrāctus 3 odmišljen, abstrakten: Isid.
Opomba: Star. inf. pf. abstrāxe: Lucr.
abstrait, e [apstrɛ, t] adjectif abstrakten, pojmoven, (le) mišljen; težko razumljiv; masculin abstraktum, čista misel ali pojem
science féminin abstraite abstraktna veda
texte masculin, auteur masculin abstrait težko razumljiv tekst, avtor
art masculin abstrait, peinture féminin abstraite, toile féminin abstraite abstraktna umetnost, slikarstvo, slika
peintre masculin abstrait abstraktni slikar
tout cela est bien joli dans l'abstrait! vse to je lepo v teoriji (vzeto abstraktno)!
àpstraktan -tna -o abstrakten, pojmoven, miseln, nekonkreten: -a poezija
astrattista
A) m, f (m pl. -ti) umet. abstraktist
B) agg. umet. abstrakten:
pittura astrattista abstraktno slikarstvo